Srce, ki je bilo za nas! S. Alojzija Domajnko + 8.11.1970

08.11.2010 

Na vigilijo »40. rojstnega dneva« za nebesa naše s. Alojzije Domajnko smo se ob njenem grobu na ljubljanskih Žalah zbrale sestre in predstavnice nekdanjih gojenk. Med molitvijo rožnega venca smo prebirale njene misli iz bogate duhovne oporoke.


Dne 22. junija 1897 je zagledala luč sveta naša draga Lujzika - Alojzija Domajnko v Bučečovcih - Križevci pri Ljutomeru. Oče Frančišek in mama Jožefa sta jo sprejela z veliko ljubeznijo kot božji dar, saj je družina bila globoko verna in povezana v ljubezni.

Že kot otrok je pokazala poseben čut za red, natančnost, pridnost in odprtost za potrebe drugih. Pokazala je izredno sposobnost za presojanje, premišljevanje in razumevanje bližnjih. Prekašala je vse svoje vrstnice in tudi tiste iz višjih razredov. Kljub temu se jo vsi spominjajo kot skromne, ljubeznive, ki ni prevzetna s svojimi darovi, temveč jih neopazno daje drugim. To je bila značilna poteza vsega njenega življenja.

 

Misli s. Alojzije Domajnko

(Bučečovci, 22. 6. 1897 - Ljubljana, 8. 11. 1970)

 

O Marija, daj da te nobeden izmed nas ne zapusti!

Daj, da vsi ostanemo zbrani pod tvojim materinskim plaščem.

 

Marija, daj mi ljubezni in ne dopusti, da bi se moje srce kdaj ustavilo na minljivih stvareh, temveč naj ostanem vedno zvesta njegovi ljubezni.

 

O moj ljubljeni Jezus, sprejmi ljubezen za ljubezen!

Naj ne iščem drugo kot tebe, naj te ljubim z vso močjo svoje duše in zvesto izpolnjujem tvojo voljo!

 

Jezus, tvoja sem za večno. Hoditi hočem za Teboj povsod, ne samo na Tabor, temveč tudi na Kalvarijo in če želiš, tudi na križ, samo daj mi ljubezni, ljubezni brez mej.

 

Da, le delajte goreče za vzgojo mladine, toda naj vse usmerja ljubezen do Boga.

 

Zaupajte v Marijo, saj njej vse dolgujemo.

Ona nas je vedno tudi čudežno podpirala

in nam pomagala v vseh preizkušnjah

in nam bo tudi v prihodnjih, ki ne bodo majhne.

 

Bodite srčni v preizkušnjah!

To je »čas trgatve za nebesa«.

Pomembno je, kaj misli Bog o nas.

Zadovoljiti moramo Njega ne ljudi.

Zapomnite si, niso najvažnejši šolski uspehi,

ampak da znamo pozabiti nase ter veselo in velikodušno razdajati svoj čas in svoje talente v dobro drugih. Le to nas bo naredilo podobne Jezusu.

Ponesimo v naše skupnosti predvsem ponižnost

in dobroto. Bodimo dobre, ponižno dobre z vsemi

in prehitevajmo v dobroti ne, da bi to zahtevale od drugih.

(spominske besede ob zaključku duhovnih vaj, Bled, 5.8.1970)

 

Njene zadnje besede so bile:

»Pogum, darujem se tudi za vas, vi pa molite zame. Nebesa stanejo truda, a bodo bogato poplačala vse, zaupajte v Marijo!

(to so bile njene zadnje besede, ki sem jih slišala tu na zemlji - pravi s. Frančiška Škrbec )

 

Srce presveto, prosim te,

nedolžno ti ohrani me,

a če pa kdaj svoj cilj zgrešim,

ne pusti, da se pogubim.

(to molitev je ga. ravnateljica leta 1967 naučila s. Marto Z.)

 

 

 

 




Ga. Lidija Drobnič in s. Mojca Šimenc na Žalah

Molitev na grobu

s. Alojzija s sestrami na Bledu

Vrtec na Karlovški 22
Dodaj na iGoogle Bookmark and Share na vrh  
ZAVOD DOMINIKA, Partizanska c. 6, 4260 Bled | Vse pravice pridržane © 2010 | Kolofon