Obraz meseca: Natalija Mozetič

19.01.2011 

Pravzaprav bi to rubriko lahko poimenovali Obraz tedna, saj se bodo naša dekleta predstavljala pogosteje kot le enkrat mesečno. Kljub temu pa si boste vsak obraz lahko dobro »ogledali« preko vsakokratnega intervjuja, kot je to potekalo že do sedaj.

Tokrat je na vrsti simpatična Primorka Natalija Mozetič, ki je že stara znanka tako salezijancev kot hčera Marije Pomočnice. To pa je bil dodaten razlog za najin pogovor v tem salezijanskem mesecu. Kaj več o doživljanju salezijanskega sveta, pa vam bo povedala kar sama.


Kako bi se za začetek predstavila?

Sem Natalija Mozetič iz Bilj (Nova Gorica), študentka slovenistike in babištva. Izhajam iz petčlanske družine.

Sem prostovoljka na različnih področjih: kot voditeljica oratorija v župnijah Hrpelje-Kozina, Klanec in Rodik; sodelujem pri projektu prostovoljnega dela Človek za druge; kot voditeljica pri skavtih; pogosto pa animiram tudi birmance v blejskem domu duhovnih vaj pri hčerah Marije Pomočnice ter v domači župniji. Nasploh mi je delo z otroki in mladino zelo všeč. Kljub temu pa moram priznati, da služenje bližnjemu ni vedno lahko.

 

Salezijanski svet poznaš že nekaj časa. Je bil to tudi razlog za vstop v ŠDAD?

Ja, eden glavnih razlogov je bil ta, da ŠDAD vodite HMP. Ko sem jeseni poizvedovala po študentskih domovih, sem vedela, da se gradi tudi vaš dom, in imela srečo, da sem tu dobila prosto mesto.

 

Kako zdaj gledaš na ŠDAD? Prednosti, možnosti izboljšave?

Ena od prednosti je lokacija, saj je ŠDAD blizu mojega faksa. Potem pa je tu še salezijanski način vzgoje in nasploh močna navzočnost salezijanske karizme. Z domom sem zadovoljna in če bi imela več časa, bi se različnih dogodkov v ŠDAD še več udeleževala.

Kar me moti, je to, da manjka križ v kuhinji (smeh). (Le-tega najdemo po sobah študentk. – op. avtorice) Hm … vedno bi se dalo kaj izboljšati.

 

Tvoja prva misel ob besedah »salezijanska karizma« in kaj ti ta pomeni?

Bled. Tu sem že v osnovni šoli začela spoznavati salezijansko karizmo, preko tukajšnje skupnosti HMP in salezijanskega hišnega duhovnika.

Salezijanska karizma mi pomeni veselje, možnost za osebno rast in notranje zadovoljstvo, da si z mladimi in zanje nekaj dobrega narediš; tudi don Bosko pravi, da če hočeš narediti nekaj dobrega, vzgajaj mlade.

 

Ko sva že pri don Bosku, kateri salezijanski lik ti je najbolj pri srcu?

Sv. Janez Bosko, ker je, kot pravi pesem, »oče, učitelj in prijatelj«. Vzor mi je tudi Lavra Vicuña ter njeno čisto življenje, ki ga je darovala za lastno mamo – in to še kot otrok!

 

Kakšen doprinos imajo po tvoje salezijanci in hčere Marije Pomočnice k salezijanski karizmi glede na to, da si gimnazijska leta preživela v salezijanskem dijaškem domu v Želimljah, kot študentka pa si v domu HMP?

Način vzgoje je pri obojih enak in tudi duh vam je skupen. Oboji ste prepoznavni po notranjem veselju, ki ga izžarevate, ter po vaši navzočnosti med mladimi – z njimi ste v vseh situacijah (pri delu, učenju, igri, molitvi …).

 

Kako pa bi salezijansko karizmo predstavila drugim mladim?

Predvsem z zgledom: kot animatorka skušam živeti oratorij v vseh njegovih razsežnostih ne le v poletnem času, ampak vsak dan znova. Za tiste bralce, ki oratorija ne poznajo, naj povem, da gre za štiri stebre salezijanskega oratorija, ki naj bi jih skušali živeti v stiku z mladimi: dom (varnost, toplina, ljubezen) in družina (varnost, spoštovanje, zaupanje – da nekdo verjame vate); šola (uporabno znanje, učenje za življenje); dvorišče (smeh, sprostitev, skrb za telesno zdravje); župnija (skrb za duhovno zdravje in vzgoja za vrednote, vez z Bogom, saj že koren besede »oratorij« vsebuje latinsko besedo »orare«, tj. moliti). Vse te stebre pa povezuje veselje, ki ga sv. Marija Mazzarello opiše kot: »Veselje je znak srca, ki zelo ljubi Boga.«

 

Govoriva o mladih. Kakšen je tvoj pogled na današnjo slovensko mladino?

Kar se tiče gmotnih dobrin, je zelo preskrbljena. Kar se tiče duhovnih dobrin, pa se mi zelo smili. Med vsemi oblikami sodobne revščine med mladimi se mi zdi največja ta, da ni prave vzgoje v družini, kaj šele verske vzgoje. Preveč je razpadajočih družin in prezgodnje spolnosti.

 

Še kakšna misel, ki jo bralci lahko ponesemo v življenje?

Življenje je dar, kljub vsem težavam in padcem, ki nas doletijo. Vredno ga je živeti vsak trenutek v ljubezni z Ljubeznijo. Tako postane še lepše …

 

Pogovarjala se je sBP

 

 

 

 

 


Dodaj na iGoogle Bookmark and Share na vrh  
ZAVOD DOMINIKA, Partizanska c. 6, 4260 Bled | Vse pravice pridržane © 2010 | Kolofon