Obraz meseca: Mateja Gašperin

13.02.2011 

Tudi tokratna intervjuvanka je Dolenjka in ji pristna dolenjska narava veliko pomeni. Še več pa ji pomeni ljubezen, o kateri se je ob bližajočem se valentinovem rada razgovorila in jo skuša živeti v vsakdanu – bodisi z nasmehom in s prijazno besedo bodisi z majhnimi dejanji pozornosti do bližnjega.


Mateja, prosila bi te za kratko predstavitev.

Sem Mateja Gašperin iz Straže pri Novem mestu. Izhajam iz tričlanske družine, torej sem edinka. Živim med vinogradi, kjer je narava še zelo neokrnjena.

Moja ljubljenka je labradorka Nelly, imam pa tudi veliko hobijev: petje v zboru novomeškega Konservatorija za glasbo Jurija Slatkonje, violino, fotografijo …

 

Kaj ti pomeni l-/Ljubezen?

Če pod Ljubeznijo razumeva Boga, ga jaz ravno ne ljubim, a sva vendarle »kolega«. Pomeni mi oporo in ko ga potrebujem, mu zaupam svojo stisko, vendar ga ne prosim za vsako stvar. Ne jemljem ga kot zlato ribico, ki naj bi uresničila vsako mojo željo. Sama se trudim, da izpolnim tisto, kar sem Gospodu obljubila.

Sicer pa ljubezni ne delim na tisto pisano z malo in veliko začetnico. Ljubezen se lahko živi na več načinov, a je ena sama. Moja prva ljubezen je moj fant, potem pa starši in prijatelji.

 

Praviš, da si z Bogom v navezi in da te na nek način privlači. Si se zato odločila za študij teologije?

Sem študentka teoloških in religijskih študij, in slednje me že od nekdaj zanimajo. Že prej sem na potovanjih po svetu opazovala različne vernike, njihovo obnašanje in navade. Pri tem so se mi v spomin najbolj vtisnili amiši (pripadniki anabaptistične veje protestantske krščanske verske skupnosti, op. ur.).

Pravzaprav me zanimata obe strani: odnos do Boga (krščanskega) in odnos do drugih religij. Pri mladinskem verouku sem namreč spoznala, da naša vera ni le nekaj naučenega, ampak je konkretna v ljubezni in spoštovanju do bližnjega (pripadnika katerekoli vere), kar današnjemu človeku manjka.

 

Kako zdaj, ko je za teboj že nekaj študija, doživljaš odnos z Bogom, s svetom?

Glede odnosa Bog-bližnji se ni nič spremenilo in ga ne povezujem s študijem. Naš študijski program se ukvarja bolj z drugimi religijami.

 

Kako pa doživljaš l-/Ljubezen v ŠDAD?

Zdi se mi, da študentke nosimo v sebi kar veliko ljubezni in da med nami vlada prijateljsko vzdušje. Sicer pa je sposobnost opaziti bližnjega in njegove težave po eni strani ter izraziti svoje stiske po drugi odvisna od vsake posameznice. Odnos ljubezni in prijateljstva mora priti z obeh strani, kot npr. pri skupnih akcijah v domu. Skrb za le-tega pa je odvisna tudi od urnika in časa, ki ga ima vsaka študentka.

 

In tvoj pogled na valentinovo, t. i. praznik ljubezni?

Ne maram ga! Sem zelo zaljubljena, a zame je to le izgovor za tiste zaljubljence, ki pokažejo vsaj enkrat v letu, da imajo nekoga radi. To pa se mi ne zdi prav. Tako postane ta praznik le trgovska propaganda. Valentinovo pa bi moralo biti vsak dan.

Poznaš ozadje samega praznika in pa sv. Valentina?

O njem sem se pri angleščini učila že dolgo nazaj (smeh). Mislim, da je bil sv. Valentin duhovnik, ki je poročal pare, ki jih drugi niso hoteli. Njemu je bilo pomembneje, koliko imaš nekoga rad, kot pa katerega stanu si. (Po neki legendi naj bi poročal rimske vojake, kar pa je bilo za časa cesarja Klavdija II. prepovedano, op. ur.).

 

Tvoje življenjsko (ljubezensko) vodilo?

Ljubezen je edina pot do pravega in globljega spoznanja drugega. (Viktor Frankl)

Pri tem ne mislim le na partnerja, ampak na vsakega človeka.

 

Pogovarjala se je sBP


Dodaj na iGoogle Bookmark and Share na vrh  
ZAVOD DOMINIKA, Partizanska c. 6, 4260 Bled | Vse pravice pridržane © 2010 | Kolofon