Obraz meseca: Valentina Pajk

23.02.2011 

Z Dolenjske smo se v naših intervjujih tokrat preselili na Štajersko, od koder prihaja študentka Valentina Pajk. Ob njej se človek hitro razvedri, saj je njena prijaznost in veselje nalezljivo. To pa sta tudi najmočnejši orožji proti sivini vsakdana, o katerem se je razgovorila simpatična študentka. Še več: že s pristnim smehljajem lahko prav vsak postane misijonar. Sicer pa prepustimo besedo kar Valentini.

 


Valentina, veš, da brez uvodne predstavitve ne gre.

Sem Valentina Pajk in prihajam iz Vezovja, ki je v okolici Celja. Imam mlajšega brata Andreja in študiram geografijo. Doma imamo tudi kmetijo (14 krav in prašiče), na kar sem ponosna. Nasploh sem rada zunaj, bodisi pri delu na kmetiji bodisi pri sprehodih v naravo. Tudi po Ljubljani grem raje peš kot pa se vozim.

 

Študentke se počasi vračate s študijskih počitnic v normalen ritem vsakdana. Kaj pa tebi pomeni vsakdan in kako ga živiš?

Kot vsak človek tudi jaz začnem vsakdan z zajtrkom ipd. Nato grem na faks, po faksu na kosilo, včasih pa s prijatelji še na pijačo. Vedno imam nek določen urnik, a je vsak dan drugačen od drugega. Npr. ko zvem neko prijetno novico, je dan takoj lepši.

Stvari, ki jih počnem vsak dan (npr. predavanja na faksu), so pomembne in jih počne vsak človek, a vsak na svoj način. Prav tako ni velike razlike, če živim vsakdan doma, na faksu ali pa med prijatelji, sicer bi šlo le za igranje vlog. Kar se spreminja, je le okolje, v katerem živim.

 

Katere vrednote pa pridejo v ospredje v tvojem vsakdanu? Kaj te v navidezni enoličnosti dneva navdihuje?

Kako bom doživela dan, je odvisno od mene same. Npr. če me čaka težja preizkušnja, si na začetku dneva rečem: „Saj bo!“ V odnosu do drugih pa me vodi misel: „Kar nočeš, da drug tebi stori, ti ne stori njemu.“ Če si „sonce“, ti je v življenju lažje; vsaj po izkušnjah sodeč. V naši družini smo vsi optimisti in ne obupamo takoj.

 

Ko govoriva o „soncu“, mi pridejo na misel tudi številni salezijanski misijonarji, ki se jih spominjamo na salezijanski misijonski dan 25.2. Kdo pa je zate misijonar?

Gotovo je to On! (pokaže s prstom proti nebu) Pri Njem se je vse začelo; Bog je bil prvi misijonar, po Njegovem klicu pa so to postali še drugi ljudje. Tudi vsak izmed nas je lahko misijonar, ko vpliva na sebe in na druge. Najpomembneje pri tem pa je vsebina njegovega oznanila, ker misijonar oznanja to, da v nekoga verjame. Mora pa biti pripravljen tudi na preizkušnje in pri tem črpati iz osebne vere.

 

Pa tudi sama čutiš kaj misijonske žilice, sploh glede na tvoj študij geografije?

Da, na nek način jo čutim in bi se poskusila v tem, če bi prišla priložnost.

Ob tem me pritegne tudi misel, ki sem jo pred kratkim slišala pri svojem študiju, da so svet v glavnem odkrivali misijonarji.

 

Kako pa smo mladi lahko misijonarji v svojem okolju?

Vsak človek je lahko misijonar s tem, kar počne in govori. S svojimi besedami imaš lahko velik vpliv na druge, ker nikoli ne veš, kdo vse te posluša. Še toliko večji vpliv pa imamo danes, v dobi interneta. Tega se premalo zavedamo.

 

Pogovarjala se je sBP


Dodaj na iGoogle Bookmark and Share na vrh  
ZAVOD DOMINIKA, Partizanska c. 6, 4260 Bled | Vse pravice pridržane © 2010 | Kolofon