Obraz meseca: Ana Močenik

09.03.2011 

OBRAZ MESECA: Ana Močenik

Študentka Ana Močenik prihaja iz družine s sedmimi otroki, kar jo je v življenju močno pozitivno zaznamovalo. Poleg družine pa sva z vsestransko animatorko in prostovoljko (tudi v ŠDAD) na samo pepelnično sredo spregovorili še o postu in o pomenu le-tega zanjo ter za študentski svet nasploh.

O tem, da v postnem času ne gre le za hujšanje in osebne koristi, ampak še za kaj več, pa naj vam pove kar Ana sama.


Ana, najprej nas zanima tvoja kratka predstavitev.

Sem Ana Močenik in prihajam iz Šentvida pri Grobelnem. Doma nas je sedem otrok. Imam dve starejši in tri mlajše sestre ter mlajšega brata. Študiram grafične in interaktivne komunikacije. Sicer pa sem animatorka in aktivno sodelujem v svoji župniji, kjer učim verouk v prvem razredu, pišem v župnijski list, sodelujem na oratoriju itd.

 

Opiši prednost življenja v veliki družini.

Pri nas se vedno kaj dogaja, vedno je živahno. Med seboj si veliko pomagamo, sploh pa starejši mlajšim.

Pa se morate tudi čemu odpovedati?

Gotovo, saj starši ne posvečajo časa le tebi, ampak vsakemu otroku po lastnih močeh. Ker nas je več, je pri hiši več dela, s tem pa manj prostega časa.

 

Ko sva že pri odpovedi, kaj je pa zate smisel posta?

Je vaja v odpovedi nečemu; držo, pridobljeno z vajo, pa moram živeti tudi izven postnega časa. Pomembno je, da se skušam v določenih navadah poboljšati ali jih odpraviti.

Post je tudi čas, ko razmišljam o odnosih in jih skušam bolje zaživeti s tistimi, s katerimi se npr. v družini ne razumem tako dobro. Torej me post vabi, da ne gledam le nase, ampak se odprem drugim.

 

Katero Jezusovo držo pa bi v boju s skušnjavami v tem postnem času rada posnemala?

Jezus je šel v puščavo, kjer je premišljeval o svojem življenju in poslanstvu ter sklenil pomembne odločitve, naletel pa je tudi na hudičeve skušnjave. Tako kot On bi tudi jaz rada prepoznavala hudičeve skušnjave in jih odpravljala. Ob koncu postnega časa pa bi naredila resno odločitev, kako to nadaljevati tudi v nadaljnjem življenju.

 

In kako po tvoje post živijo drugi (krščanski) študentje?

Mladi gledajo na post bolj kot na dieto oz. odpoved materialnim stvarem. Redko pa se ustavijo na duhovni ravni. Zdi se mi, da premalo študentov postni čas vzame resno; nekateri si ne zadajo nobenega sklepa, ki ga želijo v teh 40 dneh uresničiti. Je pa doživljanje posta odvisno od starosti, duhovne zrelosti itd. Tudi sama post vsako leto drugače doživljam.

Na splošno pa menim, da so se študentje in mladi (tudi neverujoči) pripravljeni nečemu odreči (tudi izven postnega časa), kar potrjujejo že dobrodelne akcije zbiranja denarja, oblek in drugega.

 

Kakšno spodbudo bi namenila mladim v letošnjem postu?

Vzemite si čas za duhovne vaje, da bo vaše duhovno življenje kvalitetnejše. Odločite se za kako postno vajo oz. žrtev. Poglobite molitev. Sam Jezus pravi: »Življenje dam za svoje ovce.« In če On daje življenje za nas, storimo tudi mi nekaj Zanj!

Vse, ki Gospoda še ne poznajo, pa bi spodbudila, da smo v letu solidarnosti. Naredite torej nekaj za bližnjega, majhno delo ljubezni ali pa kakšno dobrodelno akcijo.

 

Pogovarjala se je sBP


Dodaj na iGoogle Bookmark and Share na vrh  
ZAVOD DOMINIKA, Partizanska c. 6, 4260 Bled | Vse pravice pridržane © 2010 | Kolofon