OBRAZ MESECA: Bojana Ivančič

22.03.2011 

Smo v tednu družine, ko je naša pozornost še bolj usmerjena v bistveno celico človeške družbe,  tj.  družino. Ob tem še bolj stopijo v ospredje številčnejše družine, kot je npr. družina današnje sogovornice iz Prlekije. Bojana je ne le prijetno in odprto dekle, ki sebi in drugim življenje lepša z glasbo, ampak je tudi pokončna ter gradi svoje življenje na pravih človeških in krščanskih vrednotah. Ob tem pa ji je v oporo prav rodna družina. Pa ji prisluhnimo.


Bojana, iz kakšne družine prihajaš?

Prihajam iz Veržeja, iz osemčlanske družine, kjer nas je šest otrok, med le-temi pa sem najstarejša. Študiram orgle in vzporedno še glasbeno pedagogiko. V prostem času sem animatorka, večinoma pa se seveda ukvarjam z glasbo, komponiram pesmi, v župniji pa sem tudi zborovodkinja in organistka. Te talente poskušam razvijati in razdajati še drugim. Naj omenim še to, da prihajam iz glasbene družine, kjer veliko pojemo ter s svojimi glasbenimi darovi osrečujemo druge ljudi.

 

Kako pa doživljaš svojo veliko družino? Vidiš v njej kakšne prednosti oz. slabosti?

Velika družina je res nekaj velikega – v vsakem pomenu te besede. Staršem sem zelo hvaležna za njihovo vzgojo, da sem rasla in še rastem prav v veliki družini. Med otroki ni bilo nikoli čutiti nevoščljivosti, ampak smo s hvaležnostjo sprejemali nova življenja, sestrice in bratca. Gotovo je potrebno veliko odpuščanja, sprejemanja, prilagajanja, predvsem pa medsebojnega darovanja. Hvala Bogu smo imeli vedno vse potrebno za življenje in še več.

Prednost velike družine je gotovo ta, da se naučiš živeti v določeni skupnosti, kjer je potrebno veliko prilagajanja in nesebične ljubezni. Vsak od nas je nepopoln, a skupaj gradimo lepo celoto. Med nami pride tudi do prepirov, a se vedno znova pobotamo. V prepirih se medsebojno vzgajamo, ker ne moremo večno vztrajati vsak pri svojem.

 

In tvoje predstave o družini, ki si jo želiš ustvariti? Na katerih vrednotah jo želiš graditi?

Ob tem se zgledujem pri lastnih starših, ki se med seboj resnično ljubita in spoštujeta. Vsem otrokom sta lep zgled in prav z zgledom nas navdušita za določeno stvar; nikoli pa nas vanjo ne silita. Nikoli nas npr. nista silila v vero, sta nam pa dala dober zgled krščanskega življenja, za kar smo jima otroci neizmerno hvaležni.

Kar se pa partnerja tiče, bi si želela, da bi bil kot moj oče; da bi mu bila družina osnovna celica, na kateri bi gradil svoje zakonsko življenje, ter da bi bil odprt za življenje. Prav v družini naj bi otroci prejeli osnovno vzgojo, ki bi jo ponesli s seboj v svet.

 

Koliko otrok pa si želiš imeti?

Veliko! A ne poznam Božjih želja. Še vedno pa lahko sanjam.

 

Kakšna se ti zdi današnja slovenska družina?

Družina Slovencu žal ne predstavlja več vrednote, pa tudi v družini sami ni veliko vrednot. Mladi se npr. sploh ne zavedajo, kaj je to ljubezen in da pričakovanje otroka pomeni veliko odgovornost. Poleg tega se otroke preveč razvaja. Prav tako se starši premalo posvečajo otrokom, saj so cel dan zdoma, otroci pa so s tem prepuščeni vplivom vrstnikov in okolja.

Zdi se mi tudi, da smo številčnejše družine prava redkost in da nam je težko zaradi različnih odzivov okolice. Nekateri nas sprejmejo, drugi ne. Doživeli smo tudi spremembo mišljenja pri kakšnem človeku, ki nas je začel bolje sprejemati.

 

Ali ima tudi sveta družina kaj povedati sodobni družini?

Po sveti družini se premalo zgledujemo, saj bi bilo v nasprotnem več dobrih družin, kjer bi se zakonca medsebojno spoštovala tako kot Marija in Jožef. Slednja me nagovarjata tudi s starševsko skrbjo, ki sta jo pokazala, ko se jima je Jezus zgubil v templju. Tudi Jezus je ob tem pokazal veliko spoštovanje do svojih staršev. Danes pa otroci starše premalo spoštujejo. Poleg tega je bila sveta družina zelo povezana z Bogom in v njej je vladala Božja ljubezen. Tudi v naših družinah bi morali več moliti; zjutraj, predvsem pa zvečer, ob pregledu dneva.

 

Ali lahko tudi v ŠDAD živimo kot velika družina?

Lahko, a se moramo za to zelo potruditi. Druga drugo moramo sprejemati take, kot smo – z vsemi slabostmi in napakami vred. Poleg tega pa se moramo truditi spremeniti naše slabosti. Med seboj smo si zelo različne in zato je potrebno še toliko večje razumevanje naše drugačnosti.

ŠDAD je pri tem dobra odskočna deska za nadaljnje življenje, saj nikoli ne bomo živele čisto izolirane od drugih ljudi.

 

Kaj bi svetovala mladim, ki načrtujejo svoje družine?

Le brez strahu! Današnji svet je sicer nenaklonjen družini, zato pa se moramo številčnejše in zdrave družine še bolj podpirati. Le tako bomo vsi skupaj obstali.

Čeprav nimam izkušnje, menim, da si je družino težko ustvariti. V njej postaneš odgovoren za vse, kar počneš: za zvezo z zakoncem, za vzgojo otrok itd. Kljub temu pa pravim: Ne bojte se odločati za več otrok! Čeprav zna biti to zahtevno, pa je predvsem zelo lepo!

 

Pogovarjala se je sBP

 

 


Dodaj na iGoogle Bookmark and Share na vrh  
ZAVOD DOMINIKA, Partizanska c. 6, 4260 Bled | Vse pravice pridržane © 2010 | Kolofon