Obraz meseca: Franja Andolšek

26.10.2011 

Dragi bralci in bralke, spet smo z vami v rubriki Obraz meseca. Tudi letos nadaljujemo s predstavitvijo naših študentk prek tem, ki se zvrstijo v akademskem in cerkvenem letu in ki jih skupaj s študentkami vzamemo pod drobnogled.

 

Kot prva v tem letu se nam predstavlja simpatična Franja Andolšek. Čeprav pravi, da je plašna, pristopi k vsakemu odprtih rok – dobesedno. Dobrodelnost oz. misijonsko poslanstvo je bila tudi tema najinega pogovora, prav tako pa sva se dotaknili pomena molitve oz. rožnega venca. Več si preberite v nadaljevanju.


Franja, na kratko se prosim predstavi.

Sem Franja Andolšek. Prihajam iz Boštanja in imam starejšega brata Andraža. Rada berem; trenutno berem knjigo »Zadnje predavanje«, ki jo priporočam vsem. Študiram ekonomijo, 2. letnik, poklicne načrte imam še odprte.

 

Od študija k študentskemu domu – k ŠDAD. Kaj ti je tukaj najbolj všeč oz. najpomembneje?

Študentke. Tu mi nikoli ni dolgčas. Prej smo živele skupaj le štiri študentke, tu pa se vedno najde kakšna, s katero greš lahko na kavo itd. Najbolje pa mi je s cimro Tanjo, s katero sva najboljši prijateljici.

 

Smo v mesecu oktobru, ko se v Cerkvi še na poseben način spominjamo misijonarjev. Se imaš za enega izmed njih? Kaj ti misijonarjenje pravzaprav pomeni in kje črpaš moč zanj?

Imam že nekaj misijonskih izkušenj, čeprav nisem bila pri tem fizično aktivna. V 3. letniku gimnazije sem šla s stricem, ki se prav tako ukvarja z misijoni, v Etiopijo gledat teren in ne toliko fizično delat. Letos sem to izkušnjo hotela ponoviti, a sem imela še izpitne obveznosti.

Delala sem tudi pri salezijanskem projektu Skala, a sem od njega odstopila.

V Etiopiji sem čutila, da sem nesposobna kaj narediti oz. spremeniti, ker nisem ne zdravnik ne zobozdravnik ipd. Morda bom kasneje, ko doštudiram, lahko prispevala kaj tudi s študijem ekonomije. Kar pa sem takrat naredila, je bilo razdeljevanje konkretnih darov in denarja.

Navdihi oz. moč za dobrodelnost črpam iz vzgoje, ki sem jo prejela v lastni družini. Vedno so me učili, da je potrebno pomagati drugim in tako sem ljudem na cesti velikokrat podarila nekaj denarja (še sedaj).

 

Kdo je zate torej misijonar?

Človek, ki bližnjemu podari nasmeh in objem, a če je drugi lačen, mu prvi dve stvari ne bosta zadostovali. Če pa mu zraven podari še kaj duhovnega, je to toliko bolje.

 

Smo tudi v mesecu, ko se v Cerkvi pogosteje moli rožni venec. Kaj pa tebi pomeni rožni venec in molitev nasploh?

Rožnega venca ne molim velikokrat, razen ko sem v stiski. Če ga molim, ga raje molim skupaj z drugimi in ne kot solistka.

Sicer pa vsak večer vsaj malo pomolim. Boga prosim za bližnje, da bi bili srečni in zdravi. Še posebno mi je pri srcu molitev »Sveti angel«, ki jo molim vsakič, ko sedem za volan. Tega sem se naučila v družini in moram reči, da »drži«. Mojemu očetu, ki je toliko na cesti, se do zdaj še ni pripetilo kaj hujšega.

Tudi s cimro kaj pomoliva.

 

Pa še tvoja najljubša misel za konec?

Ta misel prihaja od Petra Pana: »Just think happy thoughts!« (Misli le vesele misli!) … če hočeš v življenju leteti!

 

Pogovarjala se je sBP


Dodaj na iGoogle Bookmark and Share na vrh  
ZAVOD DOMINIKA, Partizanska c. 6, 4260 Bled | Vse pravice pridržane © 2010 | Kolofon