»Marija se je vrnila v svoj dom«

12.12.2011 

Na praznik Marijinega Brezmadežnega spočetja, 8. decembra 2011 se je v večernih urah po prostorih gornjetrške hiše odvilo romanje. Marijinemu kipu, ki je vodil slovesno procesijo so sledile dekleta, sestrska skupnost, inšpektorialna predstojnica s. Damjana in kandidatinja. Ob petju in molitvi rožnega venca smo jo pospremile na posebej zanjo pripravljeno nišo v pritličju hiše.


Iz hišne kronike na dan 8. december 1979 beremo kako si je Marija utrla pot v naš dom na Gornjem trgu.


Leta nazaj, že pred drugo svetovno vojno, ko so salezijanci še imeli svoj noviciat v Radni pri Sevnici, je imel kip Marije Brezmadežne svoje mesto v votlini parka, ki je obkrožal noviciat. Ko je leta 1941 izbruhnila druga svetovna vojna, so morali salezijanci zapustiti svojo hišo in v splošni zmedi tistih žalostnih dni lep kip Marije Brezmadežne ostane v votlini. Vendar je bila Brezmadežna še istega leta – ne ve se natančno od koga – odnesena proč. Svoje zatočišče je našla v kotu kapelice rojstnega kraja naše ravnateljice s. Terezije Selak. Po končani vojni se salezijanci niso več mogli vrniti v Radno, tako je tudi kip Brezmadežne, ki ga je že načel veter in poškodoval dež, ostal v kapelici.


Štirideset let zatem se je v maju naša skupnost odpravila v Boštanj, kjer smo sodelovale pri poklicni animaciji v župniji. Ob tej priložnosti smo obiskale tudi Konjsko, ki je rojstni kraj naše ravnateljice s. Terezije Selak, in tam v kotu kapelice odkrile kip Brezmadežne, ki je po svoji velikosti in izgledu odgovarjal našim željam, saj, povedano po pravici, smo si že dolgo želele imeti podoben kip v naši hišni kapeli.


Sorodniki ravnateljice so bili veseli, da ga lahko poklonijo hčeram Marije Pomočnice, in ob pripovedovanju njegove zgodovine so dejali: »Vrnila se bo v svoj dom!« Kakšen mesec kasneje so nam jo pripeljali v Ljubljano. Salezijanski sobrat, umetnik v slikanju in oblikovanju, Ciril Jerič, jo je skrbno obnovil ter ji povrnil izvirno lepoto.


Danes, 8. decembra 1979, na praznik Marijinega Brezmadežnega spočetja, po štiridesetih letih, ko je bila zapuščena, se je vrnila v svojo hišo. Od ene salezijanske družine je prišla k drugi. Ko jo je videl gospod Kahne, naš hišni kaplan, ki je svoj noviciat živel na Radni in je torej vedel, od kod prihaja, nam je ganjen priporočal: »Naj vam bo ljuba in zapišite njeno zgodbo v vašo kroniko!«

 

Iz svojega novega prostora nas je Marija materinsko objela s svojim pogledom, inšpektorica s. Damjana pa priporočila, da jo ob mimohodu zvesto pozdravljamo »Ave Marija«, tudi ona nam bo ljubeče odgovorila »Ave Blažka, Urška, Bojana, Franja, Majdi, ...!«

Večer smo zaključile v prijateljskem druženju in vesele, da se Marija sprehaja po naši hiši.

s. Metka K.










Dodaj na iGoogle Bookmark and Share na vrh  
ZAVOD DOMINIKA, Partizanska c. 6, 4260 Bled | Vse pravice pridržane © 2010 | Kolofon