Praznik vzgojne skupnosti in 50 let navzočnosti sester hčera Marije Pomočnice, smo praznovali v soboto, 10. junija 2017, v Marijinem domu na Bledu.

Sodelavci in prijatelji skupnosti sester hčera Marije Pomočnice smo se zbrali v kar lepem številu.

Pred sv. mašo v dvorani smo se s s. Majdo in fotografijami sprehodili po petdesetletni poti življenja sester na Bledu. Začetek je bil težek, »orale so ledino« na vseh poljih – s prvimi duhovnimi vajami, poučevanjem verouka, zbiranjem mladine, delovanjem v kraju, potem so prišli oratoriji, delavnice za mlade … in ob vsem tem so zidale hišo in dom za duhovne vaje, skrbele za ostarele sestre in pripravljale mlada dekleta na redovniški poklic.

Ogromno narejenega dela brez Božje navzočnosti ne bi zmogle: »Če Gospod ne zida hiše, se zaman trudijo njeni zidarji.« (Ps 127,1).

Nadaljevali smo s sveto mašo, ki jo je daroval »hišni« duhovnik, g. Vinko, ob somaševanju zasipškega župnika, g. Matija, in dolgoletnega župnika v Gorjah (danes pa v Zgornjem Tuhinju), g. Kolja. Zbrani ob oltarju smo bili povezani v veliki hvaležnosti Bogu in Mariji za sestre, za opravljeno delo, za njihove molitve in zvestobo. G. Vinko je v pridigi poudaril pomen ljubezni za druge, kot žive vode v potoku, ki napaja svet, po katerem teče in pomen jubileja, kot odskočne deske za delo naprej. Sv. mašo je polepšalo petje mladinskega pevskega zbor Totus tuus, pod vodstvom gospe Vide, Maj pa je na koncu čudovito odpel še slovensko priredbo Cohenove Aleluje.

Duhovno bogati smo druženje nadaljevali na vrtu, v senci dreves. Gostiteljice so nas pod vodstvom s. Angelce, skupaj z mojstri žara, Klemenom, Darkom in Lukom, kulinarično razvajale. Slavje, kot v Kani, le da nam vina ni zmanjkalo!

Potem je Brigita povzela nekaj misli in nas popeljala nazaj v prva leta skupnosti na Bledu, v čas začetkov duhovnih vaj. Sodelovali smo s svojimi spomini, zgodbami, vtisi in osebnimi izpovedmi. Marsikatera od nas takrat ni vedela, da smo že sklenile povezanost, ki bo šla v desetletja in pustila globoke sledi v nas. Bogato smo vsa ta leta vsi prejemali po Gospodu in sestrah HMP, vsak od nas, naše družine in naš kraj!  Zavedanje, da nekdo moli, tiho spremlja tvojo pot in jo izroča Bogu postane še kako pomembno pri vzgoji naših otrok. Ko postanemo starši, so otroci naša prva in največja skrb. In kako hvaležni smo lahko, če je še kdo otrokom »pripravljen odgovarjati za razlog upanja, ki ga nosi v sebi.«  V tihoti smo spomine zaokrožile in še bolj začutile povezanost s sestrami. Na koncu je Anže odpel litanije in g. Vinko nam je podelil blagoslov.

Kot se za 50. letnico spodobi, smo razrezali še torto in zapeli, tudi gospe mami s. Bernarde za visok jubilej. Kar ni bilo konca pogovorov, druženja in otroške igre.

V nedeljo, 11.6.2017, smo ob 10. uri v župnijski cerkvi sv. Martina obhajali zahvalno sveto mašo. Naše sodelovanje pri maši sta zaokrožili s. Majda in s. Bernarda z molitvijo, ki je natisnjena na spominski zgibanki, ki povzema geslo praznika hvaležnosti: »Iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo« (Jn 1,16). Po maši smo se družili ob dobrem pecivu in sladoledu na cerkvenem vrtu.

Naj zaključim z besedami apostola Pavla in »se po Jezusu Kristusu zahvaljujem Bogu za vas vse«, drage sestre HMP! Naj vas ohrani med nami, da bomo po vas v Božji bližini, da bo vaš dom bivališče angelov za naš kraj!

Marija Tišler Serianz