Na uho s. Alojzije kmalu pricurlja informacija o neki hiši, ki naj bi se prodajala. In to ne na drugem koncu Ljubljane, ampak prav blizu Privoza, na Karlovški cesti. Dvonadstropna hiša s pritličjem, lepim vrtom in nizko kovačnico. Vrt bi lahko spremenili v dvorišče, kovačnico v dvorano in gledališče, celotna hiša pa je bila primerna za internat, ki so ga sestre želele odpreti čim prej. Kaj lepšega! S. Alojzija si hišo ogleda in na vogal strese nekaj svetinjic Marije Pomočnice. Ti, Marija, priskrbi primeren dom …

Sestre jo nestrpno čakajo.

»Kakšna je hiša?«

»V dobrem stanju je. Ravno za naše potrebe.«

»In cena?«

»Kar primerna. Lastnica je pripravljena še malo popustiti. Pravi, da želi, da hiša pride v dobre roke. Želi pa denar takoj.«

»Kje ga bomo dobile?«

S. Alojzija se je zresnila.

»Manjkata nam vera in zaupanje. Marija je začela in ona naj tudi izpelje zadevo do konca. Me pa bomo naredile vse, kar lahko. Večje, kot bodo težave, večja bo njena pomoč.«

Iz življenjepisa s. Alojzije Domajnko, Pripravljena na pot, avtorice Karmen Jenič (Bled 2015).