Prišel je vrhovni predstojnik Pietro Ricaldone. Inšpektorica si je hišo ogledala, se posvetovala še z vrhovnim predstojnikom in ta je preprosto svetoval: »Delajte, kakor ste vedno delale: denarja niste nikoli imele, dolgov pa vedno dosti, pa ste vedno šle naprej. Kupite hišo, nujno je potrebna!«

»Ve pa,« se je obrnil k s. Alojziji, »ostanite dobre in ponižne. Širite pobožnost do Marije in ne boste ostale brez hiše. Pogum, imejte vero, veliko vero!«

24. maj 1938. Salezijanska družina po celem svetu praznuje god svoje zavetnice, Marije Pomočnice. Za slovenske sestre se v tistem dnevu zgodijo trije pomembni dogodki. Zjutraj prispe telegram iz Torina. Vrhovna predstojnica, mati Vaschetti, sporoča, da je vrhovni svet odobril nakup hiše. Če seveda imajo denar. Ki ga nimajo. Inšpektorica se praska za ušesi, kje naj dobi denar, s. Alojzija pa ji govori o Mariji, ki bo poskrbela. Kot v filmu takrat vstopi neki salezijanec in prinese pismo salezijanskega inšpektorja. Inšpektorica ga odpre in prebere: »Salezijanski inšpektorat vam je pripravljen posoditi potrebno vsoto denarja za eno leto brez obresti.«

Za trenutek sta obe obstali v tišini.

Iz življenjepisa s. Alojzije Domajnko, Pripravljena na pot, avtorice Karmen Jenič (Bled 2015).