… Čas, ko »se jim je iz stiske spremenil v veselje in iz žalovanja v praznik.« (Est 9, 22)

Ob žalost, ki jo je povzročila krivda naših prastaršev, nam z Marijo v zgodovino vstopi znamenje upanja, veselje za vse človeštvo: »Glej, Devica bo spočela in rodila sina in mu dala ime Emanuel.« (Iz 7, 14). Že takoj ob prvem grehu je napovedano rešenje po ženi. (prim 1Mz 3,15)

Ko Marija rodi Božjega Sina, postane odrešenje resničnost. Zato smo povabljeni, da Gospodovo Mater doživimo v veselju, kot se je je Janez Krstnik razveselil še pred svojim rojstvom: »dete se je v mojem telesu od radosti zganilo.« (Lk 1,44)

Sv. Janez Damaščan je v pesmi to resničnost takole izrazil: »Ti, Marija, si rodila veselje za vse nas, resnično veselje, ki razblini žalost, ki jo je povzročil greh.« Ali sveti Gregorij Zdravilec: »Ti si posoda nebeškega veselja.«

Začetek našega veselja, prosi za nas.

(Ob Marijinem liku, ki osvetljuje Oratorij 2017, bodo ta spletni uvodnik spremljala kratka razmišljanja ob litanijskih vzklikih in ostajala na razpolago v arhivu.)