Tri so velike resničnosti Marijinega življenja, ki jih je Cerkev posebej označila in jih v liturgiji slovesno praznujemo. Brezmadežno spočetje, ki mi govori o dostojanstvu in lepoti načrta, ki ga Bog sanja vse od spočetja za vsakega od njegovih otrok in ga je Marija čudovito uresničila. Marijino materinstvo, ki me vzpodbuja naj se zrcalim v Njej, katere “obraz je najbolj podoben Kristusovemu obrazu”, kot pravi Dante. Marijino vnebovzetje pa me navdaja z upanjem, da bom nekoč tudi jaz tam, kjer je On (prim. Jn 14,3), ki pa me sedaj kliče in me pošilja po svetu s poslanstvom oznanjevanja njegove ljubezni.

Hvaležna sem Bogu za dar Nje, ki je moja Mati, Učiteljica in Spremljevalka na tej poti. Ko jo občudujem v njenem odnosu do Boga, do oseb, do konkretnosti vsakdanjega življenja, vedno znova odkrivam, kako je ta izredna Žena vzor za vsakega, ki išče. Marija je čudoviti primerek odgovora na Božjo zamisel o lepoti in dostojanstvu oseb. Naj nam praznik njenega poveličanja pomaga razmišljati o tem,  kako v vsakdanjem življenju konkretno uresničujemo svoje poslanstvo na zemlji; na kakšen način in s katerimi zadržanji odkrivamo in razdajamo bogastvo darov in talentov, ki smo jih prejeli, da z njimi gradimo zemeljsko domovino in si za večnost pripravljamo tudi nebeško.

s. Mira