Zavest obdarovanosti je v današnjem svetu v ozadju. Potrošniška miselnost nam nekako ne dovoli, da bi sprejeli dar, brez da bi kar koli mi naredili zanj. Vse naj bi bilo možno doseči z lastnimi močmi in iznajdljivostjo. Obdarovanost lahko razume le tisti, ki prepoznava dar. Daru si ne prislužimo, ampak ga popolnoma zastonj prejmemo. Iz zavesti obdarovanosti se rodi hvaležnost in pripravljenost na delitev darov, ki jih človek ima. Dar sprejmemo z odprtimi rokami, a se ga ne smemo oklepati. Ko se ga oklenemo, je dar za nas izgubljen. Svojo vrednost izgubi. Le če ga delimo z odprtimi rokami naprej, svojim bližnjim, potem dar dobi pravo vrednost. Predvsem pa nas povezuje med seboj. Prav tu je korenina dobrodelnosti. Kdor sprejema obdarovanost z odprtim srcem in odprtimi dlanmi, prepozna stisko in potrebe bližnjega ter mu daruje to, kar ima.

Iz zavesti obdarovanosti bo rasla hvaležnost in solidarnost do bližnjih in ‘daljnih’ bližnjih. Gojimo hvaležnost v svojem srcu, da bo v nas dovolj prostora za bližnje!

s. Mateja K.