Kot z vsakim dobrim prijateljem si tudi z Bogom, ki je zame prijatelj, želim imeti osebna srečanja. Včasih se srečava pri molitvi, včasih pri maši, včasih pri pogovoru s prijatelji ali znanci, posebej lepo pa mi je, kadar se srečava pri adoraciji. To so zame trenutki, ki prinašajo mir, pogum in veselje. Predstavljajo mi kraje, kjer lahko odložim svoje težave in vem, da ob tem nisem sama, saj je tam še Nekdo, ki mi jih pomaga nositi. Izročim mu svoje dvome, stiske in šibkosti ter prosim, naj jih On preoblikuje v pogum, odgovore ali veselje.

Pred nekaj dnevi smo s skupino sostanovalcev imeli pogovor o tem, kaj je Božja volja. Postavljala so se nam mnoga vprašanja kako vedeti, kaj je v resnici Božja volja in kaj je le volja posameznika, njegovega egoizma ali napuha. Ugotavljali smo, kako enostavneje bi bilo, če bi Bog vsake toliko poslal krajše mobilno sporočilo ali napisal daljšo elektronsko pošto, na način kot si dopisujemo s prijatelji. Če dobro pomislim, je Sveto pismo njegovo sporočilo, šepet Svetega Duha pa ima lahko neprekinjeno povezavo – brezplačno.

Vem, da moram odpreti vrata svojega srca, ker ni pomembno le, da odgovor odkrijem, ampak ga tudi sprejmem za svojega, kljub temu, da se meni zdi nemogoč.

Tina Švigelj