O Marija, o Marija …
Meseca maja se moje misli rade zadržijo pri Mariji. Pri srečni ženi, ki je imela čudovito poslanstvo – biti mati samega Boga. Spomnim se, kako sem se po osnovni šoli udeležila romanja v Asissi. Takrat je bilo v programu zamišljeno, da vsak prejme kartico z nekaj besedami iz svetega pisma. Na moji so bile zapisane Marijine besede: Zgodi se! Tem besedam takrat nisem pripisala nobenega pomena, a ostale so v mojem spominu. Pozneje sem o njih malo bolj razmišljala in ob njih spoznala Marijino veliko zaupanje v Boga.
Preprosto je rekla: Zgodi se. Boga je imela tako rada in vedela je, da jo ima Bog tako rad, da je njegova ponudba nekaj najboljšega zanjo. Pravzaprav za celo človeštvo. Ko prebiram njen dialog z angelom, imam občutek, da ni veliko pomišljala. Postavila je le eno vprašanje: Kako se bo to zgodilo. In bilo ji je dovolj. Ta modra žena je razumela. Ni ji bilo potrebno postaviti še tistih tisoč vprašanj, ki se mi zdi, da bi se ji lahko porodila. Ni potrebovala tega, da bi bila seznanjena z vsemi posledicami svoje odločitve. Preprosto – zaupala je. In ja, bila je dovolj modra, da je vedela, v kaj se spušča. Zato je zame Marija v prvi vrsti priprošnjica za modrost in večje zaupanje do Boga. Naj posebej v tem mesecu prosi za vse nas, da bomo vsak dan bolj napredovali v teh dveh krepostih.
Kristina Krašna