Če bi danes sv. Marija Dominika Mazzarello, 13. maja je njen praznik, pisala pismo, bi to lahko zvenelo tako: »Kako si? Si vesel? Imaš veliko dela? Pomisliš pri svojem delu, da delaš za Gospoda? Si kdaj slabe volje, ko na  telefonu ni omrežja? Ti gre na jok, ko dobiš slabo oceno, čeprav si se učil? Se jeziš, če otroci ne delajo domačih nalog in ne znajo snovi, ki si jo dobro predelal z njimi? Si žalosten, če mladi obljubijo, da pridejo na srečanje, pa od desetih prideta samo dva? Ne preneseš, če se ti nekdo zlaže? Ti gre na živce, ker delaš ene in iste napake in padaš v ene in iste grehe? …

Nimam magičnega recepta za naštete situacije, a nekaj ti polagam na srce: skrbno čuvaj trenutke osebne molitve. Moli, moli in še enkrat moli. Tukaj boš našel moč in veselje. Ne bo šlo na hitro. Počasi. Korak za korakom. Vztrajaj. Nič naj ti ne vzame miru in veselja. Ne pozabi, da Božja roka dela v tebi in v ljudeh okrog tebe. Večkrat se obrni na našo mater Marijo, na njo lahko vedno računaš. Pogum, pogum in vedno veliko veselja. To je znak srca, ki zelo ljubi Gospoda.«

s. Danijela Kordeš