Božični čas je čas, ko povsod diši po »božiču«. Nekoč smo otroci  po končani polnočnici doma ob božičnem drevescu pokleknili in skupaj zmolili ter zapeli »Sveta noč, blažena noč …« Šele naslednji dan smo pogledali, kaj nam je prinesel Jezušček. Bila so to skromna darilca. V današnjem času pa nemalokrat ljudje med seboj tekmujejo, kdo bo imel več in bolj pisane lučke pred hišo, bolj moderno okrašeno božično drevo, obloženo mizo dobrot in mnogovrstna darila.

Toda povsod le ni tako, saj je še tudi v današnjem, sodobnem času božič predvsem družinski praznik, ko se ob domačem ognjišču zberejo vsi člani družine. Obiščejo cerkev ter v skupnem pogovoru in pristnih medsebojnih odnosih najdejo smisel božičnega večera. Zato v teh dneh podarimo svojim bližnjim sebe, svoj čas, prijazno besedo… Povejmo svojim dragim, da jih imamo radi. Po vzoru sv. don Boska skupno srečo podelimo tudi s tistimi, ki so v teh dneh še posebej osamljeni, žalostni, bolni, nesrečni … Prisluhnimo svojim prijateljem, sošolcem, sodelavcem, celo neznancem podarimo košček našega veselja, da bo tudi pri njih dišalo po »božiču«. Novorojeni se je namreč sklonil na zemljo, da bi prinesel mir vsakemu izmed nas.