Mislila je, da bo sama načrtovala, kako se bo to zgodilo. Ampak Božji načrti niso naši načrti. Dominika je najgloblje začutila Božjo ljubezen v najbolj vsakodnevnih konkretnih okoliščinah življenja, še več, celo v bolezni, pomanjkanju fizične moči, zavrnitvi od najbližjih, sprejemanju drugega, pomoči drugemu …

Če je svet tisti, ki izkuša, kako ga Bog ljubi in želi to prenesti drugim, potem lahko verjamemo, da je Božji načrt ta, da vsi postanemo sveti. Vse je samo v odpiranju in sprejemanju te Ljubezni ter darovanju samega sebe v moči te ljubezni. To končno izpolnjuje srce večnemu veselju in upanju, ki sta se v vsakem trenutku lahko prebrala z obličja Marije Dominike.

Gospod se resnično razodeva v vsakdanjiku. Na meni, tebi, vsakemu izmed nas pa je, ali ga bomo sprejeli in se odprli njegovi osvobajajoči ljubezni? Na koncu vam zapuščamo misel naše junakinje : »Naša svetost obstoji v tem, da opravljamo vse naše dolžnosti ob svojem času, na svojem mestu in samo iz ljubezni do Boga.«

Jelena in Andreja