Zvečer pred odhodom – 30. oktobra 1835 – me je poklicala na stran in mi povedala tale znameniti nagovor:
»Moj Janez, oblekel si duhovniško obleko in zato čutim vse tisto zadovoljstvo, ki ga lahko čuti mati zaradi uspeha svojega sina. Toda zapomni si, da ne daje obleka časti tvojemu stanu, ampak spolnjevanje kreposti; ah, za Božjo voljo, ne onečasti te obleke. Takoj jo odloži. Raje vidim, da imam sina revnega kmeta kakor sina duhovnika, ki zanemarja svoje dolžnosti. Ko si prišel na svet, sem te izročila blaženi Devici, ko si začel svoje študije, sem ti priporočila, da bodi ves njen in če bom postal duhovnik, vedno priporočaj in širi pobožnost do Marije.« (iz knjige: V začetku je bila mati)