Search

V Spominih je Janez Bosko zapisal: »Zvečer tistega dne (po novi maši v Castelnuovu) sem se vrnil v družino. A ko sem bil blizu hiše in sem uzrl kraj sanj, nisem mogel zadržati solz in sem rekel: ‘Kako čudoviti so

Janez je bil med šolskim letom na varnem in v dobrih rokah, zato matere Marjete to ni skrbelo, dobivala pa je spodbudna sporočila o njegovem napredovanju. Njen čas je nastopil s počitnicami, ki so vsako leto trajale štiri mesece, skupaj

Prišel je dan, 25. oktober, ko je oblekel talar; zaradi tega mu ni bio treba nositi vojaške uniforme. Bilo je 30. Oktobra 1835, zadnji dan pred odhodom od doma. Takole se sam spominja srečanja z materjo: »Skromna bala je bila

Zvečer pred odhodom – 30. oktobra 1835 – me je poklicala na stran in mi povedala tale znameniti nagovor: »Moj Janez, oblekel si duhovniško obleko in zato čutim vse tisto zadovoljstvo, ki ga lahko čuti mati zaradi uspeha svojega sina.

Zaradi brata Antona je Janezek moral skoraj za tri leta za pastirja in hlapca k družini Moglia. Šele novembra 1829 ga je stric Mihael rešil, da se je vrnil v družino in nadaljeval z učenjem. Anton je namreč dopolnil enaindvajset

Šola je bila draga, mati Marjeta pa brez sredstev. Šolska taksa je znašala 12 lir, knjige in drugo pa še 21 lir na mesec. Za primerjavo navedimo: delavec – moški je na dan zaslužil liro, ženske samo 60-80 stotinov. Janez

Tašča je bila v veliko pomoč pri vzgoji njenih otrok. Bila je vedno doma in njo je nekako nadomeščala pri njenih odsotnostih zaradi dela na polju in v vinogradu ali zaradi odhoda v mesto na tržnico, da je prodala kaj

Odnosa do starejših so se otroci naučili iz odnosa matere do babice. Bila je sicer stara in bolna, vendar je s svojega stola ali postelje nadzorovala vse dogajanje v hiši in zunaj nje. Storila je vse, kar je zmogla, zlasti

Odnos matere Marjete do nje je bil tak, kot bi babica bila gospodinja. Spoštovala jo je in poslušala, kot bi bila njena mati. O vseh stvareh se je z njo pogovorila. Ko je imela kak trenutek časa, se je usedla