Bog nam na več mestih v Svetem pismu zagotavlja, da je z nami; da se z nami veseli in joka; da je ob nas tudi takrat, ko je v naših dušah praznina in ne čutimo Njegove bližine. Prav na poseben način nam prihaja na proti v zakramentih, ki so vidna znamenja nevidne milosti. Kako preproste besede, pa vendar težko dojemljive … Čisto otipljiva Božja prisotnost – kaj naj to pomeni?

Spomnim se svojih priprav na prejem zakramenta svete birme, ko sem pričakovala, da se bom po tem, ko bo škof položil roke name, počutila drugače, morda bolj modro in zrelo, da bo Božja prisotnost resnično opazna – pa se ni nič spremenilo :). No, vsaj tako sem mislila. Toda če pogledam nazaj, vidim, da me je Sveti Duh mnogokrat razsvetljeval, še posebno pri pomembnih odločitvah v življenju, in mi odstiral oči za prepoznavanje Božjih stopinj v življenju.

Božje sledi vedno bolj vidim v veselju mladih birmancev, ki se tega še ne zavedajo, a Sveti Duh zagotovo deluje v njihovih življenjih; čutim, da ljubeča Božja navzočnost objema mlad par, ki si obljubi ljubezen in zvestobo v vsem, pa mlado družino, ki s krstom otroka izroči Bogu, ter duhovnika, ki svoje življenje daruje, da bi Bog mogel po njem stopati k ljudem… Zakramenti resnično so velika skrivnost, ki je nikoli ne bom zmogla dojeti, a verjamem Božji obljubi, da se preko njih na poseben, otipljiv način sklanja k nam.

Janja Babnik