Sestre HMP v Novem mestu so v soboto, 19. novembra 2011, organizirale duhovno obnovo za dedke in babice. Žal smo se je udeležile same babice. In vse, ki smo se je udeležile, smo doživele res duhovno bogat dan.

Po uvodni medsebojni predstavitvi si je vsaka udeleženka izbrala sliko, ki jo je nagovorila, in svoje vtise podelila z ostalimi. Sestra Marija nam je prebrala zgodbo p. Marka Ivana Rupnika o patru Bogoljubu iz knjige Ljubezen pa ostane. O sporočilu zgodbe smo razmišljale ob sliki istega avtorja. Kako drugače se te dotakne, najsi bo zgodba ali slika ali kaj drugega, če razmišljanje podeliš s kom drugim. Šele ob razlagi in v pogovoru odkriješ vso sporočilnost. Odkriješ, da sporoča dosti več od prvega vtisa. Zgodba in slika govorita o neminljivosti življenja, kako je zemeljsko življenje povezano z življenjem v večnosti. In govori o medsebojni ljubezni, o moči ljubezni.
O ljubezni govori tudi odlomek iz Pisma Korinčanom, ki smo mu prisluhnile po Angelovem češčenju. V molitev smo vključile tudi vse člane naših družin.
In ker se je dopoldan prevesil v drugo polovico dneva, je sestra Angelca poskrbela tudi za telesno okrepitev ter nam pripravila okusno kosilo.
Po kosilu smo si ogledale film o začetkih družbe hčera Marije Pomočnice in o soustanoviteljici Mariji Dominiki Mazzarello. Lep, zgovoren film, ki, vsaj meni, zbuja začudenje in občudovanje te velike žene. Kar smo videle v filmu, je lepo in še nazorneje opisano v knjigi Karmen Jenič z naslovom Koliko je ura?, ki je izšla pred kratkim (in jo toplo priporočam v branje).
Po ogledu filma smo še izmenjale vtise in sledilo je kar prehitro slovo. Mislim, da smo vse odhajale zadovoljne, duhovno obogatene in z novimi močmi, pripravljene dobljeno podeliti v družini. Dan je bil sicer jesensko-zimsko meglen (turoben). V naših srcih pa je sijalo sonce, ki so ga s svojo toplino prižgale prijazne sestre: Marija, Angelca in Ivanka. V imenu vseh udeleženk se jim iz srca zahvaljujem in jim želim obilo Božjega blagoslova pri njihovem nadaljnjem delu.
Dana Zupan