»Mami, ati! Tako rad vaju imam!« Kako blago zveneče so besede malega kuštravčka, ki je šele pred nekaj trenutki z novo lumparijo razburkal prej mirno nedeljsko popoldne. Ko se z vsem zaupanjem zazre v moje oči, nejevolja v hipu izpuhti. Vem, da je tudi on vesel, da ima prav takšno družino, čeprav včasih v svoji otroški nestrpnosti trdi drugače. Vsak od treh otrok na svoj način bogati in oblikuje našo družino in vedno znova odkrivamo, da Bog naredi vse prav dobro, čeprav morda ne tako kot smo si mi zamislili. Luka nas s preprosto otroško dušo večkrat preseneti in nam je v marsičem lahko zgled, kljub temu, da so njegove potrebe in zahteve povsem drugačne kot pri njegovih vrstnikih. Neža prinaša veselje, nežnost in umirjenost, Anže pa je naš mali nagajivec z zelo nežno in občutljivo dušo.

Tako kot se otroci ozirajo v naju s popolnim zaupanjem, se tudi midva z možem obračava k Bogu in k naši Nebeški materi Mariji s priprošnjo in zaupanjem, predvsem pa s hvaležnostjo za podarjena življenja.

Andreja Kuhar