Pohvala mi dobro dene. Me spodbudi in opogumlja za naprej. Graja me večkrat močno potre in razžalosti. Sprašujem se, ali sem res takšna, kot me vidijo tisti, ki me hvalijo, ali takšna kot tisti, ki me oštevajo? Kako name gleda Bog?

Čas od cvetne nedelje do velikega petka in Velike noči odstira Božji pogled na takšna doživetja… Na cvetno nedeljo so množice Jezusa slavile, oboževale in hotele postaviti za kralja. Lahko je med vso to procesijo ljudi bilo tudi nekaj dobronamernih in ne le tistih, ki so se hoteli nasititi s kruhom, ki bi ga bodoči kralj zlahka delil med ljudi. A kljub slavljenju in vzklikanju novemu Kralju ga je komaj kdo malo bolje poznal. Na veliki petek na trgu pred Pilatovo sodno palačo verjetno niso bili povsem drugi ljudje, a vzkliki so bili zelo drugačni, smrtonosni… Jezus pa je mirno stal, molčal, se izročal v Očetove roke in na križu prosil odpuščanja za svoje morilce. Bog, ki nas edini pozna do globin, ve kdo smo, ve koliko smo v resnici vredni, ve da je za vsakega med nami daroval svojega Sina. Če bom na ljudi, dogodke in na samo sebe gledala s pogledom, ki bo vsak dan bolj podoben Božjemu, bo tudi v mojem srcu vedno več Jezusovega miru in po malem tudi pristnega velikonočnega veselja. O tem sem prepričana.

s. Brigita HMP