Ko sem se v soboto, 10. maja, pripeljala na Rakovnik, sem tam že zagledala skupino (meni večinoma neznanih) ljudi. »Tole morajo biti tisti, s katerimi grem danes na izlet,« sem si mislila, obenem pa se je v meni porodila misel, da so »to« tudi »tisti«, s katerimi smo zdaj ista družina. Prvič sem se namreč odpravljala na letni izlet salezijancev sotrudnikov, h katerim sem pristopila tudi sama v mesecu februarju, ko nas je, takrat v hudi vremenski ujmi, 10 mladih dalo obljube.