»Dam vam v najem, ampak le za šest mesecev,« je kmalu rekel neki gospod Pavlin.

Stala sta na Prulah v Ljubljani pred hišo z naslovom Privoz 4. Tu je bilo včasih kegljišče. Pred hišo je dvorišče z lepim nasadom vrtnic, ki pa takrat niso bile v razcvetu. Zunaj je bil namreč precejšen mraz. Bil je december in leto 1937 se je iztekalo.

»Oddam sobo s hodnikom, klet in dvorišče z vrtom.«

»Zakaj le za šest mesecev?«

»Ker bi to hišo rad prodal, ne pa le oddajal,« je poudaril gospod Pavlin.

»Nimamo denarja,« je zmajala z glavo s. Alojzija.

»No, pol leta v najem. Potem bomo videli.«

Pogovor je bil zaključen. S. Alojzija je odšla domov.

»V najem smo za šest mesecev vzeli hišo na Prulah,« je naznanila.

»Šest mesecev? In kaj bo potem?« je bilo prvo vprašanje sester in deklet.

»O maloverne! Kdor nam je sedaj preskrbel prostor, bo mislil tudi na prihodnost. Ne otežujmo Mariji dela z našim nezaupanjem, temveč se ji zahvalimo za ta prvi dar.«

Ivan Janež, župnik župnije svetega Jakoba, kamor je sodil prostor, je bil navdušen. Vedno si je v svoji župniji želel sestre in sedaj so prišle. Ponudil jim je svojo očetovsko pomoč in podporo.

Iz življenjepisa s. Alojzije Domajnko, Pripravljena na pot, avtorice Karmen Jenič (Bled 2015).