Vse se je začelo v začetku poletja, ko smo med sproščenim oddihom v Kranjski Gori začeli zbirati ideje, kaj lepega bi letos skupaj še lahko doživeli. Med klepetom se je utrnila ideja, da bi to leto zaznamovali s tem, da skupaj osvojimo Triglav in končno postanemo »pravi Slovenci«. Po začetnem tuhtanju, kdo vse bi bil za akcijo, preverjanju kondicije in pregledu planinske opreme nismo več odlašali. Izbrali smo primeren termin, rezervirali prenočišče na Kredarici in se polni pričakovanj odpravili na pot. 

Našo ekipo je sestavljalo sedem zagnanih pohodnikov (nekaj študentk, kakšen fant, animator, s. Barbara in s. Ema), ki smo se v ponedeljek, 21. septembra, s Pokljuke podali proti najvišjemu vrhu Slovenije. Pot do tja je bila polna zabavnih trenutkov, sproščenega klepeta in smeha ob dobrih šalah. Seveda pa vzpon na očaka ni mačji kašelj – ko je strmina pokazala zobe, smo včasih preprosto sopihali vsak v svojem tempu. Prav takrat pa se je pokazal sodelovalni duh naše skupinice – ko je komu postalo težko, so drugi priskočili na pomoč s spodbudnimi besedami in mu dali zagon za nadaljevanje. 

Naši angeli varuhi so poskrbeli, da smo na vrh še isti dan prišli brez poškodb, prav tako pa so bile uslišane tudi naše molitve za lepo vreme – na vrhu smo se razveselili sončnega razgleda. Ko smo končno stopili do Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, sta utrujenost zamenjala nepopisno veselje in ponos. Na vrhu smo si dali duška in skupaj ponosno odpeli »Oj, Triglav, moj dom!«. 

Po vrnitvi z vrha je sledil še družabni del na Kredarici. V koči smo se pošteno okrepčali z okusno domačo hrano, ob zvokih harmonike zapeli nekaj domačih pesmi in poskrbeli za odlično vzdušje, ki je odmevalo med stenami koče. Po krajšem počitku in nabiranju moči smo se naslednji dan nasmejani in prijetno utrujeni spustili nazaj v dolino. Domov smo se vrnili polni nepozabnih spominov, med vožnjo pa smo že kovali načrte, na kateri hrib ali goro se odpravimo naslednjič (pa naj to zaenkrat ostane še skrivnost). 

Besedilo: Zala Stražišar

Fotografiji: arhiv ŠDAD