Odločitev za postne duhovne vaje sva sprejela sredi velikega hrupa – med izborom pesmi za Evrovizijo. Ko se je pomp okoli zmagovalke polegel, sva šele dojela, da gre za duhovne vaje v tišini in ta beseda je preizkušala najin pogum. »Nič, pa pejva!«
V petek, 21. marca 2014, se je proti večeru v Marijinem domu na Bledu zbrala trinajsterica študentov in mladih v poklicu in srcu. Po začetnem burnem spoznavanju pri mizi je vsa nadaljnja nujna komunikacija med nami potekala zgolj neverbalno. In to ne samo ta večer, ampak vse do zaključne nedeljske maše. To se je na začetku zdelo nepredstavljivo, hkrati pa dovolj izzivalno, da sva z zanimanjem pričakovala, kaj nama bo prinesel vikend. Na uvodnem srečanju sta nam p. Ivan Hočevar in s. Marija Imperl pojasnila, da tovrstne duhovne vaje pomenijo, da se bomo tekom dneva skupaj srečevali na »točkah«, kjer bomo prejeli gradivo za osebno meditacijo. Prav tako nam bosta na voljo za pogovor in osebno spremljanje naše molitve.
Naslov Čutiti se ljubljeni je bil prepleten iz štirih niti oz. štirih drž ljubezni: biti izbran, biti blagoslovljen, biti razlomljen, biti dan. Najbolj se naju je dotaknil svetopisemski stavek »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« V tišini svoje sobe, ko utihnejo vsakodnevne skrbi in misli na delo, ki čaka doma, se odpre prav poseben prostor, v katerem začutiš veličino tega sporočila, ki ti ga Božji glas neprestano ponavlja, pa ga ne slišiš. Spoznaš, da te ne obsoja, da ti ne vsiljuje svojih pričakovanj, ampak da te preprosto sprejema, ti govori, da te hoče na tem svetu in ti govori, da te ljubi.
Spoznala sva, da se je le v tišini mogoče pogovarjati o bistvenih stvareh.
Nejc in Petra