Od petka 24.1. do nedelje 26.1. 2020 so v Marijinem domu na Bledu, tako kot vsako leto, potekale duhovne vaje za blejske prvoobhajance. Tokrat so se jim pridružili še prvoobhajanci iz Gorij in Kamnika. Udeležencev se je nabralo slabih 30, animatorjev, del katerih so bili tudi bodoči birmanci z Bleda in Gorij, ki so z darovanjem svojega časa in energije opravili del priprave na birmo, se nas je nabralo okrog 10.

Zbrali smo se v petek zvečer, zapeli kakšno pesem in od sester hčera Marije Pomočnice, ki so nas prijazno gostile in tudi vodile duhovne vaje, izvedeli, kaj nas čez vikend čaka. Sledila je odlična večerja in predstavitev, nato razdelitev po skupinah. V njih smo se preko vikenda pogovarjali o odlomkih iz Svetega pisma, enega smo tudi dramsko uprizorili in izdelali plakat. Skupine so pomagale tudi pri pomivanju posode, pospravljanju copatov in pri molitvi pred in po obedih. Po večerni molitvi v kapeli smo se odpravili spat.

Dobro smo si odpočili in bili pripravljeni na jutranji sprehod, ki mu je sledil zajtrk in nekaj prostega časa za igro. Igra je bila pomemben del duhovnih vaj, saj smo imeli veliko odmorov, pa tudi med malico se je našel čas za ročni nogomet, karte ali kakšno igro z žogo. Sledilo je delo v skupinah.

Po okrepčilnem kosilu smo se odpravili še na malo daljši sprehod do Blejskega jezera in na igrišče, kjer smo se lahko po mili volji igrali. Po vrnitvi in malici smo s petjem sodelovali pri maši, ki jo je daroval gorjanski župnik. Preko vikenda sta nas obiskala tudi kamniški in blejski župnik in razvedrila otroke. Delavnice so bile naša naslednja zaposlitev. Na njih smo pekli hostije in kruh, spoznali življenje Marije Dominike Mazzarello in se pogovarjali o sliki Jezusa na križu. Po končanih delavnicah smo se zbrali v dvorani, kjer nam je sestra govorila o kruhu, evharistiji, Jezusu. Vsem so se besede vtisnile v spomin. Po večerji nas je razveselili čarodej Jan, v katerega se je prelevil eden od animatorjev. Vse nas je navdušil s svojimi rokohitrskimi spretnostmi in smo bili zato še bolj zagreti za veseli večer, ki je sledil. Po lepem številu iger smo se vsi utrujeni odpravili spat, saj smo morali v nedeljo zgodaj vstati.

Hitro je prišla nedelja, dan, ko so se nam pridružili še starši. Zajtrku in sprehodu na igrišče, kjer smo igrali nogomet in med dvema ognjema, je sledila priprava na mašo. Izdelali smo verigo naših darov, ki smo jo med mašo položili na oltar, in peli pesmi, kar smo že redno počeli dva dni. Končno je prišel trenutek snidenja, ko so otroci spet videli starše in jim pokazali, kaj vse so počeli. Sledila je maša, maševal je kamniški župnik, ki se je med pridigo, tako kot v soboto gorjanski, še posebej dotaknil prvoobhajancev in njihovih staršev. Maša je bila zelo lepa, peli smo in brali prošnje. Po maši je bila pogostitev z okusnim pecivom in piškoti, ki so jih prinesli starši; potekal je tudi srečelov.

In bolj kot so se praznili pladnji, bolj so šle h koncu duhovne vaje in čudoviti trenutki, ki smo jih doživeli preko vikenda. Otroci so Marijin dom zapuščali zadovoljni in v upanju, da še kdaj pridejo. Animatorji in sestre pa zadovoljni, ker smo uspeli ustvariti prijetno vzdušje, v katerem so prvoobhajanci lahko duhovno in osebnostno rastli. In seveda sklenili kakšno novo prijateljstvo ter se nasploh lepo imeli.

Jakob Burja