Search

 

 

Pozdravljeni, dragi prijatelji!

Hvala za to priložnost, da se lahko srečam z vami in vam izrečem nekaj besed. Vesela sem vas vseh. Čudovito se je zbrati skupaj prav v velikonočnem času, da drug z drugim podelimo veselje, ki ga prinaša vstali Kristus.

Na vrhovni zbor naše Družbe leta 2014 smo povabili približno 20 mladih ljudi iz Evrope, da bi se nam pridružili za dva dni. Prosili smo jih, da bi nam pomagali ovrednotiti nas same in našo vključenost v poslanstvo, ki nam je zaupano. Povedali so veliko zanimivih stvari. Spomnim se treh točk:

1. Pričakujemo, da boste na nas, mlade, gledale z ljubeznivostjo in zaupanjem, da se bomo še bolj zavedali svoje vrednosti. Še posebej bi se morale ve, HMP, zanimati za naše življenje, nas poslušati, sprejemati in ostajati z nami, imeti rade, kar imamo radi mi, se nam prilagajati ter poglabljati v naš jezik, razumeti naše življenje in se ne bati, če nas ne razumete takoj.

Upam, da imate to izkušnjo s sestrami; da vidite njihove obraze, žareče od veselja, ko zagledajo vas. Poskušajte nas sproti obveščati o vaših zanimanjih, vprašanjih in dvomih. Bodite potrpežljivi z nami, ko ne razumemo vaše govorice, čustev in tém pogovorov.

2. Radi bi, da bi bile sposobne graditi odnose s pogumom odpreti vaše ustanove, misli in srca. Radi bi, da bi z nami delile vsakdan, s pristno in sočutno navzočnostjo, brez perfekcionizma, strahu in nadzora. Izkažite nam dovolj zaupanja, da bomo te spremembe načrtovali skupaj: obravnavajte nas kot prizadevne sodelavce in ne le kot naslovnike.

Se počutite v naših hišah kot doma? Ali pa pogosto najdete naša vrata zaprta, ker smo zaposlene s čim drugim? Prosimo vas, bodite tudi bolj predani. Bodite zvesti svoji besedi. Naučite se izpeljati nalogo do konca.

3. Mi sami smo ključ, da dosežemo te mlade ljudi.

Verjamemo vam, ko nam pravite, da lahko bolje dosežemo druge mlade preko vas. Seveda to drži, navsezadnje jih vi poznate. Ti mladi so vaši prijatelji in vrstniki. Z njimi ste na isti valovni dolžini. Čutite, da vam damo dovolj prostora za predloge? Ali pa se vam zdimo trmaste in zagledane v to, kar hočemo me?

 

Resno hočemo pristopiti k temu, kar so nam mladi povedali na vrhovnem zboru. Verjamem, da imate tudi vi za nas isto sporočilo.

Vi ste pomembni za nas, tako kot ste bili za don Boska in mater Mazzarello. Oba svetnika ter sestre HMP in salezijanci, ki so jima sledili do naše generacije, so hoteli izraziti svojo ljubezen do Boga z ljubeznijo do mladih. Vi ste naš kraj srečanja z Bogom. Verjamemo, da po vas Bog govori nam. Obe Družbi, salezijanska in naša, sta se začeli z mladimi ljudmi. To je nekaj tako izvirno salezijanskega. Naših Družb ni ustanovila skupina odraslih. Ne, don Bosko je ustanovil obe Družbi z mladimi. Prvi salezijanci so vsi pripadali oratoriju!

Verjamem, da se ta zgodba znotraj naše salezijanske družine nadaljuje. Kot Salezijansko mladinsko gibanje ste vi jasen odsev tega, pri čemer gre tako za dar kot za odgovornost, ki jo imate.

Pripadate »družini«, številnim generacijam mladih, ki so prepoznali, da je njihovo življenje dar. Svoje življenje so vzeli zares in so našli resnično ter globoko veselje. Poznamo Dominika Savia, Lavro Vicuña, Zeferina Namuncura in brezštevilne množice drugih, ki so bili del naših šol in centrov ter so živeli svoje življenje kot dar za druge. Lavra Vicuña je darovala svoje življenje za spreobrnjenje svoje matere. Zeferin Namuncura je daroval svoje življenje za svoje pleme. Oratorijanski mučenci iz Poznana so darovali svoje življenje kot pričevanje za lastno vero. So pa še drugi … nekateri še živijo in darujejo svoje življenje kot prostovoljci na mnogih krajih trpljenja – na herojski način. Poznate njihovo skrivnost?

V življenju so globoko izkusili Božjo ljubezen. V njihovih srcih je navzoč Bog, ki jim pomaga, da so velikodušni in pogumni. Le malo vas bo imelo možnost, da izven svoje dežele dlje časa živite prostovoljstvo. Vsi pa ste poklicani, da svoje življenje delite oz. darujete, saj je to bistvo vsakega kristjana.

To morete uresničevati v svojem vsakdanu. Naša duhovnost je izkušnja Boga v vsakdanjem življenju: delati pravo stvar ob pravem času in na pravem kraju ter iz ljubezni do Boga. K temu ste poklicani še posebej v vaših družinah, šolah, župnijah, skupinah, skupnostih. Naučite se izbirati in potem narediti pravo stvar, tudi ko večina tega ne stori. Vem, da vam pri tem ni lahko, saj nočete, da vas zasmehujejo ali da izpadete čudno. Včasih pa niti ne veste, kaj bi bilo treba storiti, ker ste zmedeni.

»Glas« (The Voice) je zelo priljubljen televizijski šov, ki je razširjen v mnogih državah. Gre za pevsko tekmovanje, kjer morajo tekmovalci na avdicijo. Na začetku avdicije so sodniki s hrbtom obrnjeni proti tekmovalcem. Ko slednji začne peti in če je sodniku glas všeč, se obrne in šele takrat vidi tekmovalca. Če pevcu uspe, da se vsi sodniki obrnejo okrog, pomeni, da je res dober.

Ko se vsak sodnik obrne okrog, vidimo na sodnikovem stolu napis »hočem tebe«. Če se vsi sodniki obrnejo okrog, se tekmovalec sooči s tremi oz. štirimi povabili »hočem tebe«, a pevec mora izbrati le enega od sodnikov, ki bo potem njegov mentor. Tekmovalec ima le nekaj sekund za odločitev, ki pa je zelo pomembna in lahko njegovo življenje močno spremeni.

Menim, da je na še življenje podobno temu televizijskemu programu. Vsak dan slišimo toliko glasov in prejmemo toliko povabil: da bi kupili določeno vrsto obleke, napravo ali pa nov avto; da bi šli ven z določeno osebo; da bi objavili določeno fotografijo ali komentar na Facebook-u, Twitter-ju, Instagram-u in drugih družabnih omrežjih; da bi izbrali določen poklic; da bi kuhali zamero ali pa da bi odpustili; da bi se pridružili množici, ker je to priljubljena odločitev; da bi bili sami, ker, kar izberemo, ni priljubljeno itd. Vsi ti glasovi zahtevajo našo pozornost. Vsi izgledajo očarljivo in vznemirljivo. Vsi nam sporočajo, da nas bodo osrečili. Vsi nam govorijo »hočem tebe«. Pogosto nimamo časa, da bi dobro premislili, preden se odločimo.

Tako težko se je odločiti, ko slišimo toliko glasov. Potrebujemo tišino, da lahko ovrednotimo, kar nam vsak glas govori. Šele potem se lahko premišljeno odločimo. Naučiti se moramo odločati, kar pomeni soočati se s posledicami. To je znamenje rasti. To je pustolovščina, na katero se podate: od tega, da ste otroci, pa do tega, da postajate odrasli.

Vaša odločitev, da pripadate SMG-ju, je zelo modra. Molim, da se v naših salezijanskih okoljih ne bi le zabavali, uživali v druženju in bili vključeni v dejavnosti. Upam, da ste sposobni pustolovščine, kjer odkrivate posebne osebe, kar v resnici ste, Božji dar vaši družini, prijateljem, družbi, svetu.

Jezus je dejal, da »kdor izgubi življenje zaradi njega, ga bo imel v polnosti«. To drži. Ste kdaj izkusili, da ko drugim pomagate, ko jih osrečite, najdete v svojem srcu posebno veselje, ki je globoko in trajajoče?

 

BODITE MLADI LJUDJE ZA VAŠE MLADE PRIJATELJE. MLADI, KI SLUŽIJO MLADIM.

 

Blagoslovljeni ste s tako lepo naravo. Ste si kdaj vzeli čas, da bi jo resnično cenili in dejali «hvala ti, Gospod«?

Toda mnogo drugih ljudi sploh nima varnega mesta, kjer bi lahko ostali. Ne morejo niti misliti na to, kam bodo šli v poletnih počitnicah, saj je njihova prva skrb preživetje: mladi ljudje, ujeti v nasilje, ki uničuje veliko držav na Bližnjem Vzhodu, v Afriki, Aziji, Ameriki in v drugih delih Evrope. Ste kdaj pomislili nanje? Ali pa ste morda bolj osredotočeni na to, kar imajo vaši prijatelji ter drugi vrstniki, česar vi nimate? V vaši mladostni dobi se zanimajte za dogajanje v svetu. Spoznavajte druge kulture. Pojdite k ljudem, še posebej k tistim, ki se razlikujejo od vas. Ko bomo druge spoznali, jim pogledali v oči in se z njimi rokovali, bo izginilo veliko strahov in predsodkov, ker bomo v drugem odkrili človeško bitje, kot smo mi sami, z dvomi, strahovi in sanjami.

Bodite velikodušni, z željo, da bi lahko objeli druge kot svoje brate in sestre. Nenazadnje je Bog ustvaril vsakega izmed nas. Naše razlike nas ne smejo ločevati; morejo pa nas bogatiti in nas usmerjati drug k drugemu.

Bodite hvaležni, da pripadate Cerkvi. V tej skupnosti namreč prejemamo pričevanje vere in pomoč pri rasti v osebni veri prek zakramentov, še posebej v spovedi in evharistiji. Naša pobožnost do Marije je prav tako pomemben element naše salezijanske duhovnosti. Marija za nas ni nekdo izven dosega. Marija je naša mati. Lahko jo kličemo na pomoč. Ona je tudi naš zgled hoje za Jezusom.

S svojim življenjem bodite znamenja upanja in veselja našemu svetu, ki ga oblega veliko trpljenja; a največje trpljenje je osamljenost, zavrnitev in obrobnost. Papež Frančišek nas spominja na to, kako naša družba zavrača tiste, ki niso »koristni«, še posebej otroci in ostareli. Naše upanje in veselje ni v popolnosti našega življenja. Lahko smo srečni in polni upanja kljub nepopolnostim, ker vemo, da smo v Božjih rokah. Vemo, da tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu.

 

Rada bi zaključila s kratkim sporočilom:

Vsaka odločitev sloni na tem, kar nam je resnično pomembno. Izziv pa je, da se vprašamo, ali nam bodo ob smrti te odločitve resnično koristile.

 

Bodite POGUMNI, LJUBEZNIVI, MODRI.

S. Runita G. Borja HMP

 

Prevod: s. Barbara Poredoš, HMP