Ko je zvonček v rakovniškem svetišču Marije Pomočnice 30.6.2011 ob 14.00 naznanil začetek sv. maše, smo vsi navzoči, še posebej pa mladi prostovoljci Projekta Angola 2011 vedeli, da gre zares. Do odhoda na angolski misijon jih je ločila le še dobra ura, ki pa je bila polna duhovnih in drugih spodbud. Pri sv. evharistiji, ki jo je s petjem oblikovala skupina mladih prijateljic letošnjih prostovoljcev, vodil pa študentski duhovnik Klemen Svetelj, je slednji poudaril bistvo prostovoljske izkušnje. Pri tem je pomembno, da se s potovanja ne vrnemo isti, kot smo bili pred njim, ampak notranje spremenjeni; spremeni pa nas lahko le Ljubezen. Ljubezen, t.j. Bog Oče, je Oče vseh ljudi. Bolj kot se tega zavedamo, bolj smo si bratje in sestre med seboj, ne glede na raso ali kulturo. Prav k obračanju na Očeta v lepih in težkih trenutkih nas je pred molitvijo Očenaša spodbudil župnik župnije Sv. Jakoba v Ljubljani, p. Jože Kokalj, nato pa nas je nagovoril še domžalski kaplan Peter Bregar. Po sv. obhajilu je g. Svetelj letošnjim prostovoljcem – Petri Gorenc, Anji Nidorfer, Tomažu Gorencu, Alešu Senegačniku in Žigi Križniku – skupaj z njihovo vodjo s. Metko Kastelic podelil misijonske križe, temu pa se je na koncu pridružila letošnja himna oz. geslo Pričeval Ljubezen bom. Slišali smo jo tudi v portugalski izvedbi.

Druženje smo skupaj s svojci in z znanci prostovoljcev nadaljevali pri sestrah HMP na Rakovniku in se med pakiranjem prtljage v kombi počasi poslavljali od njih. Vsakemu od prostovoljske ekipe smo obljubili še molitveno podporo in si zaželeli medsebojno prizadevanje za ideale letošnje himne: Kakor dolgo bom živel, pričeval Ljubezen bom. Če se je vsaj delček tega uresničilo, pa bomo zvedeli po 4. avgustu, ko se s prostovoljci spet snidemo.

s. Barbara