ŠTUDENTJE IN ANGELI VARUHI

Sredine maše v frančiškanski cerkvi so študentske. Cerkev se napolni z bodočimi izobraženci, po maši pa tako pogosto zadoni pesem: Angelček, varuh moj. Sredo za sredo, že vrsto let ista pesem. Zakaj je kdaj ne zamenjajo? Verjetno z razlogom. Angeli varuhi so študentom še kako potrebni. Ko drvijo s kolesi na faks in nazaj, ko odkrivajo najbolj atraktivne poti v gore, ko se srečujejo z večjo mero svobode kot doma, ko družba vabi v nepoznano, … Vsakodnevni vzklik zjutraj in zahvala zvečer naj bo znak globokega zaupanja v njihovo mogočno priprošnjo.

Tudi Anico Žitek je angel varuh že v ranem otroštvu obvaroval gotove smrti. Takole ga popiše njena sestrična Marija Žitek:

»En popoldan je šel oče z vozom po travo za živino. Je hotel Anico s seboj, mati pa ni hotela, ker se je bala zaradi konja, kateri  je večkrat divjal. Ali on je govoril materi, naj bo mirna, da bo imel skrb na otroka. In tako je mati mogla popustiti; vzela je otroka na roke, in prej kot bi jo položila na voz, ji naredil s krstno roko znamenje sv. križa in jo izročila njenemu Angelu varuhu. Komaj je voz odteko skozi vrata, se je konj preplašil, se iztrgal iz rok gospodarja, udaril v beg kot ena divjača. Oče ni več mogel zadržati konja, še otroka ni več videl. Voz se je prevrgel, oče je padel na eno stran brez zavesti. Anica pa je padla iz voza, še preden se je prevrgel naprej, pod konjeve noge. Žene, ki so videle to nesrečo, so si pokrile obraz z rokami, da ne bi videle otroka, rastlačenega od konja in voza. Ko je divji konj odletel sam in pustil na sredi ceste raztrgani voz in gospodarja brez zavezi, so ljudje od vseh strani hiteli na pomoč in vsi skrbeli za otroka. In Anica? Našli so jo sedečo brez nobenega udarca, mati jo je vzela na roke in vprašala, kje jo boli. Anica je odgovorila z nasmehom: “Mi je nič ne, moj Angel me je varoval!” Vsi, ki so videli stvar, so rekli, da je to bil en čudež, da je otrok ostal živ. Ljubi Bog jo je čudovito ohranil za lepše stvari.« (Iz pisma sestrične s. Marije Žitek, 2. 3. 1948 g. Dobršku)

Anica je pozneje postala sestra FMA in v življenju izkazala močan zgled ljubezni in veselja. Zanjo se zbirajo dokumenti, da bi se začel postopek za njeno beatifikacijo in bi jo lahko nekoč klicali sveta. Njena življenjska zgodba je popisana v knjigi Skrivnost veselega življenja, avtorice s. Marije Imperl, kratek utrip pa boste začutili tudi iz kratkega filma, ki je nastal te dni.