Misli 5. dne devetdnevnice k Mariji Pomočnici:

Danes nas spremlja pričevanje Marije Mazzarello, ki se je kot mlado dekle posvetilo Mariji in živelo “uro obreze” kot čas milosti.

Leta 1860 je v Mornezeju izbruhnila epidemija tifusa. Mladi morneški župnik Dominik Pestarino je odšel k sorodnikom, tudi k Mazzarellovim, in prosil 23-letno Marijo: “Čaka te veliko delo usmiljenja. V hiši tvojega strica so zboleli za tifusom. Potrebujejo nekoga kot ti, ki ne bo umrl. Se čutiš pripravljena?” Marijo je bilo strah, a je kot prava kristjanka odgovorila: “Če želite, pojdem, a sem prepričana da bom zbolela.”

Marija je bila pred tem krepka in močna. Ni se bala dela in naporov.

Zdravje se je vsem izboljšalo, tudi umirajočim. Zdelo se je kot čudež. A čudeži terjajo ceno in Marija, na koncu z močmi, je hudo zbolela. Bolezen je bila huda in dolga: zbolela je na vnebovzetje, vstala pa je šele 7. oktobra, po 52 dneh.

Marija se je morala odpovedati delu na polju, čeprav jo je to veselilo. Bogu se je izročila z besedami: “O, Gospod! Če mi nakloniš še nekaj življenja, naj me vsi pozabijo. Vesela bom, če se me boš spominjal samo ti.” Gospod je uslišal njeno molitev in sprejel pripravljenost na novo poslanstvo.

Marija Mazzarello se je izučila šiviljstva, da je lahko odprla malo delavnico za dekleta iz Mornezeja. To je bila “obreza”, ki bo obrodila več sadov.

Bog obljublja novo in rodovitno življenje …

Vrhovni predstojnik pa nas spodbuja, da po zgledu sv. Marije Dominike Mazzarello živimo telesne in moralne preizkušnje v veri.

Besedilo: s. Barbara Poredoš, FMA