Da je bila Marija vzeta v nebeško slavo ne le z dušo, kot ostali svetniki, pač pa tudi s telesom, je dogma, ki jo je leta 1950 slovesno razglasil papež Pij XII. Marijino telo je nosilo, rodilo, dojilo in negovalo Božjega Sina. Bilo je sveto – tako zelo sveto, da je bilo že ob Marijini smrti (zaspanju) vzeto v nebo. Zato ne moremo poromati na Marijin grob.

Tudi naša telesa so sveta. Sveto pismo piše, da je telo tempelj Svetega Duha. Kako zelo je Bog povzdignil materijo telesa, da ga je naredil za bivališče tretje Božje osebe. Ko nas je Bog ustvaril, nas je občudoval in se radoval ob pogledu na ustvarjeno. Kar je naredil, je »bilo zelo dobro (prim. 1 Mz 1,31)« in ne potrebuje popravkov. Zato božji otrok ne čuti potrebe, da bi se primerjal z drugimi ali se žalostil zaradi podobe svojega telesa.

Hvalimo danes Gospoda tudi za to, da nas je tako čudovito ustvaril in bo naša telesa nekoč obudil od mrtvih. Počastimo pa tudi Devico Marijo, ki je prva med nami z dušo in telesom deležna nebeške slave. Naj nam izprosi modrosti, da bomo za svoje telo primerno skrbeli in bomo tako lahko dobro orodje v Božjih rokah ter bomo mogli izpolniti čudovit načrt, ki ga ima Gospod z nami.