Ob prihajajočem začetku akademskega leta vsem bodočim študentom in študentkam želimo obilo blagoslova in vztrajnosti pri učenju. Ob pogledu na goro knjig (oziroma ikon na računalniku) naj vas zajeme misel, da se učimo pravzaprav in predvsem zato, da bi lahko ljubili. S pridobljenim znanjem boste mogli mnogim polepšati življenje. In to je nekaj čudovitega! Srečno torej vsem na poti razvijanja svojih talentov. Sestre molimo za vas.

Poleg molitev naj vas spremlja tudi priprošnja svetnikov. Predlagamo, da se priporočite kar blaženemu Antonu Martinu Slomšku, ki goduje te dni. O njem je v okviru filmske delavnice – potekala je pri sestrah FMA na Bledu – nastal tudi film*, ki nam približa življenje tega svetnika.

Slomškovo življenje je en velik Božji dar, za katerega smo lahko le hvaležni. Ob Boga je prejel mnogo talentov, ki jih je razvijal in dal za dobro drugih. Prav je, da dodamo še nekaj pomembnejših mejnikov iz njegovega življenja, začutimo pa ga lahko tudi prek njegovih besed:

» Pa naj rečem še eno besedo vam, mladeniči! Vi korenjaki naših goric, da vam ni enakih! Vi najlepši venec naše dežele, vi močni stebri naše domovine! Bodite zdravi in veseli, pa tudi pošteni in pobožni kristjani! Prav pobožnost za vse velja, ima obljubo sreče sedanjega in prihodnjega življenja! Kako bi mogel vas pozabiti, mladenke, ve žlahtne cvetlice svete katoliške Cerkve! Naj bo vaše čisto srce prestol Jezusov, vaše deviško telo tempelj Svetega Duha, vaša lepa duša nevesta Jezusova in ve vse hčere Marijine!«

(A.M.S.- prvi pozdrav duhovnikom in vernikom ob ustanovitvi laventinske škofije, 1850)

Slomška poznamo kot izrednega moža, ki je veliko pisal, pesnil, se posvečal vzgoji mladih in ljubil slovenski narod. Rodil se je leta 1800 na Slomu pri Ponikvi. Novo mašo je obhajal leta 1824, nato je služboval v različnih krajih kot kaplan, duhovni voditelj bogoslovcev, kanonik, župnik in nazadnje kot škof, v katerega je bil posvečen v Salzburgu leta 1846.

Po Božji previdnosti je prenesel sedež laventinske škofije iz Št. Andraža v Maribor, kar je imelo dolgoročne posledice za obstoj Slovencev na Štajerskem, ki so bili prej podvrženi potujčevanju. Slomšek je preuredi škofijske meje in tako vplival na narodnostno mejo Slovencev na severu.

Ljubezen do naroda je pokazal tudi z mnogimi deli, ki jih je spisal za mlade in odrasle, med bolj poznanimi je zagotovo delo Blaže in Nežica v nedeljski šoli ter zbornik Drobtinice. Da bi bile dobre knjige tudi cenovno dostopne ljudem, je ustanovil Mohorjevo družbo. Naj nam izprosi potrebne delavnosti in modrosti, da bomo tudi mi prepoznavali svoje talente in sposobnosti ter jih radi uporabili za dobro drugih.

* film je mogoče naročiti prek e-naslova: fma.ekonoma@rkc.si