Eno leto in pol nazaj, ko se je ravno končala prepoved prehoda iz občine v občino (zaradi pandemije), sem si želela, da bi po dolgem času spet šla v Ljubljano k spovedi k svojemu spovedniku. Ker avtobus ni vozil in se je naš družinski avto ravno pokvaril, sem se odločila, da grem na pot (37 km v eno smer) s kolesom. Nisem bila prepričana, ali sem naredila prav – zdelo se mi je zelo dobro, da grem, po drugi strani pa je bilo zelo tvegano glede na to, da (na žalost) še vedno ne znam popraviti »ketne«, če se sname in tudi nespoštljivo do staršev, glede na to, da so mi to pustolovščino tako rečeno prepovedali. Cesta je na nekaterih delih nepregledna in ko si v negotovi situaciji (in seveda tudi ko nisi) je dobro imeti pomoč od zgoraj, kajne? Takrat sem se sama sebi zdela preveč »poredna« da bi se obrnila kar naravnost k Bogu, zato sem se obrnila k Mariji. Ona je tudi pribežališče grešnikov, sem si mislila. Naša mama. Bila sem stoodstotno prepričana, da me bo spremljala in varovala in me tudi je. Vse se je izteklo lepo in še lepše, kot sem pričakovala.

Don Bosko je rekel: »Kdor zaupa v Marijo ne bo nikoli razočaran.« Ta citat mi je najbolj pomagal pri oblikovanju odnosa do Marije. Lepo je spoznanje, da se nanjo lahko obrnemo kadarkoli in kjerkoli, da nas nikoli ne bo pustila brez pomoči. Ne bi nas mogla, preveč nas ima rada. Mati Marija posreduje naše prošnje Bogu. Če si želiš postati svet, je ona prvi naslov na katerega se lahko obrneš. Lahko jo prosiš tudi za željo po svetosti.

Marija nam je dala zgled svetosti in poskušam jo posnemati. Občudujem, kako je svoje življenje popolnoma prepustila v Božje roke in se mu dala povsem na razpolago. Občudujem njeno pozornost do ljudi, ki so bili v stiski, ker jim je zmanjkalo vina in njeno potrpežljivost, ko je bilo vse kar je rekla dvanajstletnemu Jezusu, ko je izginil za nekaj dni: »Otrok, zakaj si nama to storil? Glej, tvoj oče in jaz sva te žalostna iskala.« Trpela je skupaj z Jezusom in se z njim veselila, ko je vstal od mrtvih.

Don Bosko je rekel tudi, da Marija še posebej varuje tistega, ki prestopi prag salezijanske hiše. Že kar nekaj let je od tega, ko sem prvič prestopila ta prag in sem za to neizmerno hvaležna. V vsakem trenutku, pa naj bo eden boljših v mojem življenju ali pa eden tistih slabših, vem, da me Marija (posebej!) varuje in se mi ni treba bati.

Ob bližajočem se prazniku Brezmadežne ti želim, da se malo ustaviš, pomisliš kako rada te ima Marija in ji poveš, da jo imaš rad tudi ti.

Petra Omejc