OBRAZ MESECA: TINA PANGERŠIČ

08.04.2011 

Tokratna gostja je preprosta in odprta študentka Tina, ki podpira „tri vogale“ trboveljskih zborov. Glasba pa ji ne pomeni le uresničevanja same sebe, temveč tudi bogatenje bližnjih in molitev, saj „kdor poje, dvakrat moli“. Rdeča nit najinega pogovora se je nanašala prav na odnos z Bogom in izražanje le-tega navzven prek verskih znamenj, še posebej križa. Svoje poglede na vse to pa vam bo predstavila kar Tina sama.

 


Tina, kdo si?

Sem Tina Pangeršič in študiram nemščino ter muzikologijo. Prihajam pa iz Trbovelj. Poleg nagajive psičke Tare je moj velik hobi tudi glasba. Sem zborovodkinja mešanega pevskega zbora Svoboda in pojem še v dveh drugih.

 

Omenila si glasbo kot stalno spremljevalko tvojega življenja. Kaj ti pomeni?

Glasba ima v mojem življenju veliko vlogo. Pri desetih letih sem prestopila prag glasbene šole in ugotovila, da mi dobro gre. Tako sem se na hitro odločila še za srednjo glasbeno šolo; od takrat pa je glasba v središču mojega življenja. Kasneje so me prosili za orglanje v domači cerkvi in sedaj orglam že osem oz. devet let. Od vseh področij pa mi najbolj ugaja zborovodstvo.

Čutim, da mi je glasba pisana na kožo, čeprav se je moj odnos do nje postopoma in obenem spontano razvijal.

 

Poleg glasbe pa te v življenju spremljajo tudi druga znamenja, npr. križ, ki je v postnem času še bolj v ospredju. Kako gledaš na križ in na njegov pomen?

Križ te kot kristjana spremlja v Cerkvi vse življenje. Včasih ga preveč samoumevno jemljemo, npr. ko se pokrižamo. Sicer pa simbolizira to, kar naša vera predstavlja, t.. ljubezen do Boga in do bližnjega. Kot simbol naše vere mi je zelo všeč.

 

Kakšen odnos imamo po tvoje Slovenci do verskih znamenj in vere ter do izražanja le-te navzven?

Glede na okolje, iz katerega prihajam, je vero precej težko izražati navzven, kaj šele, da bi se križ pojavil npr. v kaki državni ustanovi. Tu, pri nas, imamo veliko ljudi (še posebej priseljencev), ki si upajo izpostaviti svoje versko prepričanje, veliko pa je tudi takih, ki le molčijo. Žal se vse to odraža na mladih. Zato se mi zdi dobro, da bi se neka oblika verskega pouka vrnila v slovenske šole. Potem bi bilo morda sobivanje različno verujočih in izražanje verskega prepričanja lažje. Lep primer tega je Nemčija, kjer živijo skupaj katoličani in protestanti.

 

Zakaj pa, misliš, da prihaja na Slovenskem do strahu in raznih zadržkov za izražanje lastne vere?

Če rečem, da je za to kriva le zgodovina, bi povedala le pol resnice. Tudi Italijani npr. so bili podvrženi fašizmu, pa so kljub temu ohranili čut za javno izpovedovanje vere. Je pa res, da je eden močnih faktorjev tudi današnja verska vzgoja, ki je v sodobni družini, kjer že tako primanjkuje komunikacije, obrobnega pomena.

 

Katero znamenje pa se ti zdi danes najprepoznavnejše med mladimi?

Srčki (smeh). Različne mladostniške skupine se izražajo z različnimi znamenji oz. s simboli, med katerimi je tudi glasba. Tisti pa, ki nosijo križ, ga ne nosijo vedno iz osebnega verskega prepričanja, ampak s kakšnim drugim razlogom.

 

In še spodbudna misel za konec?

Usmerjajte svojo energijo v pozitivne, konstruktivne stvari; še posebej v obojestranskem sodelovanju, npr. pri družinskih zadevah in v vsakdanjem življenju. Gojite dobre medsebojne odnose.

Pogovarjala se je sBP


Dodaj na iGoogle Bookmark and Share na vrh  
ZAVOD DOMINIKA, Partizanska c. 6, 4260 Bled | Vse pravice pridržane © 2010 | Kolofon